Kolumna Miše Terček: Melania in njena pravica

Pravica do splava je znova postala ena od osrednjih tematik. Vprašanja o tem so na mizi na vseh predvolilnih soočenjih in po desetletjih boja žensk za pravice do samoodločanja o svojem telesu smo se v sodobni družbi znova znašli na dveh polih. Kako je pravzaprav prišlo do tega? Zakaj so ženske pravice pravzaprav kar naenkrat spet v rokah konzervativcev? Odgovorov je kakopak več, a upanje še ostaja, saj se več pogumnih posameznikov, skupin in organizacij bori in ozavešča svet, za katerega se danes pogosto zdi, da se vrti nazaj in ne naprej.

Ena od takšnih lepih zgodb je denimo kampanja My Voice, My Choice, ki so jo zagnale prostovoljke iz Slovenije (Inštitut 8. marec). Slednje se zavzemajo za varen in dostopen splav v vsej Evropi, pohvalijo pa se lahko z dosežkom, da jim je uspelo organizirati največje zbiranje podpisov v živo. Po njihovih izračunih jim jih manjka zgolj še 370 tisoč – pred kratkim je bil namreč svetovni dan varnega splava, in takrat je več kot 200 prostovoljk iz 20 evropskih držav pri zbiranju podpisov združilo moči. Na več kot 200 dogodkih so v enem dnevu zbrali več kot 35 tisoč podpisov za omenjeno največjo evropsko državljansko pobudo, ki jo članice Inštituta 8. marec koordinirajo od decembra lani. Bitka se tako nadaljuje, prostovoljke pa želijo, da bi bil splav do leta 2025 varen in dostopen za vse v Evropi.

A pravice do samoodločanja ne zagovarjajo le v liberalnejših krogih, temveč tudi v nekaterih konservativnejših. Povsem običajno je, da nekatere zvezdnice, znane po svojih svobodomiselnih nazorih, podprejo tovrstne kampanje in se vanje nemalokrat tudi aktivno vključijo, manj pričakovano pa je, da se za pravice žensk zavzamejo znane osebnosti na desnici, ki sicer zagovarjajo konservativnejše vrednote.

Tako je pred kratkim presenetila nekdanja prva dama ZDA Melania Trump, ki je v svoji knjigi spominov pravici do splava izrazila trdno podporo. Novica je pričakovano dvignila veliko prahu, saj republikanska stranka, v katero je včlanjen njen soprog in aktualni predsedniški kandidat Donald Trump, omenjeni pravici odločno nasprotuje. Melania Trump, rojena v Sloveniji, je v knjigi zapisala, da je treba zagotoviti, da bodo imele ženske pri odločanju o rojstvu otrok avtonomijo, brez kakršnega koli vmešavanja ali pritiska vlade.

»Zakaj bi lahko kdo drug odločal o tem, kaj bo ženska počela s svojim telesom? Temeljna pravica ženske do osebne svobode, do lastnega življenja ji daje pravico, da prekine nosečnost, če to želi,« je zapisala nekdanja prva dama ZDA. Ob tem se sicer zavedamo, da gre lahko za spretno potezo v predvolilni kampanji njenega soproga, kako na svojo stran pridobiti tudi čim več ženskih glasov, ki so na strani njegove nasprotnice, demokratke Kamale Harris, a močne besede Melanie Trump, ki se bodo za vedno zasidrale v srca Američank, vseeno terjajo pogum. In to je vredno spoštovati, ne glede na to, kaj si sicer mislimo o njej – ali njenem možu. Ne nazadnje lahko Melania Trump ponovno vstopi v Belo hišo in znova postane prva dama ZDA, torej ena od najvplivnejših žensk na svetu.