Komisar Lenarčič: Takšnih gibanj beguncev ni bilo od druge svetovne vojne
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič od začetka ruske invazije na Ukrajino intenzivno dela. Pri ukvarjanju EU s posledicami velike vojne na vzhodu Evrope se prepletata obe njegovi področji – humanitarna pomoč in civilna zaščita.
Delovni dan začne s pregledom stanja na obeh področjih. Prouči zaprosila držav, vključno s članicami EU, za podporo. Poljska, Slovaška in Češka, v katere se stekajo reke beguncev, so – poleg Moldavije, ki ni v Uniji – v mehanizmu civilne zaščite že zaprosile za pomoč. »Glavna težava so razsežnosti humanitarne krize te absurdne vojne. Primerljivih izkušenj drugod po svetu ni,« je Lenarčič povedal v pogovoru za Delo na sedežu evropske komisije v bruseljski palači Berlaymont.
To, da v EU pride milijon beguncev na teden, je številka, ki je ne pomni nihče. Takšnih gibanj ni bilo vse od druge svetovne vojne.
Opozoril je na položaj notranje razseljenih oseb v Ukrajini. Zanesljivih ocen o njihovem številu ni. Bilo naj bi jih najmanj dva milijona. Najtežji je položaj ljudi v obleganih mestih, »kjer so že več tednov brez vode, elektrike, ogrevanja, hrane«. Po ocenah Združenih narodov v Ukrajini potrebuje pomoč 13 milijonov ljudi. EU na področju humanitarne pomoči financira projekte več partnerjev: agencij Združenih narodov, Rdečega križa, mednarodnih nevladnih organizacij. Potrojili so proračun za humanitarno pomoč za Ukrajino na 85 milijonov evrov in denar že prihaja do prizadetih.
»Največji izziv za naše partnerje je, da nimajo popolnega dostopa do ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč. Nimajo ga, ker ruske sile ne upoštevajo norm mednarodnega humanitarnega prava. To od vseh strani zahteva, da ščitijo civiliste, da ne poškodujejo ali uničijo civilne infrastrukture – bolnišnic, šole in gledališča –, kot so v Mariupolju,« je povedal. Enako velja za infrastrukturo za preskrbo z vodo ali ogrevanje. »Kot vidite na posnetkih, ki prihajajo iz Ukrajine, so civilna infrastruktura in civilisti nenehno tarče napadov,« je dejal Lenarčič.
To so v njegovih očeh »flagrantne kršitve mednarodnega humanitarnega prava«. Kršitev je tudi to, da civilistom, ki se želijo umakniti na varnejše območje, onemogočajo odhod iz Mariupolja, Harkova in drugih obleganih mest. »Prav tako ni omogočena nemotena dostava humanitarne pomoči povsod tam, kjer jo ljudje nujno potrebujejo,« je povedal. Rdeči križ in Združeni narodi se po Lenarčičevih besedah zelo trudijo za dogovor z rusko stranjo. Za zdaj je njihov uspeh majhen, saj smo še vedno priča napadom na civiliste, uničevanju civilne infrastrukture ter slabemu zagotavljanju varnega prehoda in pomanjkljivemu omogočanju dostopa do humanitarne pomoči.
Ruske sile ne upoštevajo norm mednarodnega humanitarnega prava. To od vseh strani zahteva, da ščitijo civiliste, da ne poškodujejo ali uničijo civilne infrastrukture – bolnišnic, šole in gledališča kot v Mariupolju.
Polovica beguncev so otroci
Tudi operacija civilne zaščite je največja, odkar takšen mehanizem obstaja v EU. Vse države članice in tudi Norveška in Turčija, ki sodelujeta v njem, zagotavljajo pomoč. »Poteka obsežna logistična operacija. Vsak dan ukrajinski strani in Moldaviji dostavljamo polne tovornjake pomoči. V zadnjem tednu dni je šlo samo iz logističnega centra na Poljskem več kot 20 vlakov v Ukrajino,« je opisoval narejeno. Pomoč so hrana, zdravila, medicinska oprema, šotori, zložljive postelje, odeje, spalne vreče in tudi gorivo. Zadnjega v Ukrajini primanjkuje in potrebujejo ga za setev. Dostavljajo tudi gasilske tovornjake, reševalna vozila, m obilne bolnišnice.
Poljska, Slovaška in Češka na področju civilne zaščite prejemajo predvsem pomoč s šotori in drugimi začasnimi nastanitvenimi zmogljivostmi ter zdravili in medicinsko opremo. Začelo se je tudi usklajevanje razporejanja bolnikov. Otroke s kroničnimi boleznimi so že prepeljali iz Poljske v Italijo. Več kot polovica od več kot treh milijonov ukrajinskih beguncev je na Poljskem. »To je velik stres, pomeni pritisk na poljske socialne službe, vključno z zdravstvom,« je povedal. Vse več beguncev prihaja tudi v druge države EU, ne samo v obmejne.
Aktivacija direktive o začasni zaščiti omogoča beguncem iz Ukrajine, da zanjo zaprosijo kjerkoli v EU. »Seveda bo treba podpreti države pri zagotavljanju oskrbe beguncev na vse mogoče načine,« je povedal. To vključuje nastanitev, zdravstvene storitve, šolanje otrok. Približno polovica vseh beguncev so otroci. Iz več skladov, tudi kohezijskega, se denar preusmerja v pomoč beguncem. Ker države na meji z Ukrajino že pokajo po šivih, se v EU pripravljajo na organizacijo solidarnosti za medsebojno pomoč članic pri prevzemanju beguncev. Ukrajinci se do 90 dni že lahko gibljejo prosto znotraj EU, saj za vstop ne potrebujejo vizuma.
Ali bi odšel na pot v Ukrajino?
»Običajno sledim priporočilom varnostne službe evropske komisije, ker ne želim ogrožati drugih. Komisar ne potuje sam, in če je strogo odsvetovano, da kam grem, ne grem zato, ker ne želim ogrožati tistih, ki me na takšnih poteh spremljajo – bodisi osebje iz svojega kabineta bodisi varnostnike.«
»Čez čas se bo videlo, kje bo največ beguncev. Za zdaj jih je največ na Poljskem. Verjetno bo tako ostalo, saj je bilo na Poljskem že milijon Ukrajincev, nekateri pravijo dva milijona, ki so tam živeli in delali,« je ocenil. To je posledica prijateljskih in sorodstvenih vezi ter geografske in jezikovne bližine. Velike ukrajinske skupnosti so na Portugalskem, v Španiji, Italiji. Nekateri bodo odšli v države, kjer bodo imeli boljše pravice. Tudi druge države, kot so Kanada, ZDA in Združeno kraljestvo, so jih pripravljene sprejeti.
Šotori in telovadnice niso rešitev
»Morda je, glede na velikost in omejene vire, najbolj obremenjena Moldavija, ki je za številne begunce iz Ukrajine prva država, v katero vstopijo,« je povedal Lenarčič. A številni gredo naprej, tudi v Sloveniji so številni begunci v tranzitu. »Verjetno se bodo ljudje razkropili po večjem delu Evrope,« je ocenil. Ali bodo v EU kos prošnjam za pomoč? Tudi med pandemijo so bila pričakovanja, kaj vse bi lahko naredil Bruselj, pretirana. Aktivirali so med pandemijo vzpostavljeno strateško rezervo medicinske opreme (RescEU) iz Nemčije, Nizozemske, Madžarske – to so naprave za dovajanje kisika.
Po napovedih bo tudi v prihodnje v EU prihajalo veliko prebežnikov. »Pričakujem, da bodo poseben izziv začasne nastanitvene zmogljivosti. V večjem delu Evrope je že prej primanjkovalo nastanitvenih zmogljivosti. To je zaradi pomanjkanja stanovanj težava tudi v Sloveniji. Predstavljajte si, da pride še več tisoč družin, ki jih bo treba nastaniti. To bo izziv in rešitev niso šotori. Ti so lahko rešitev le v prehodnem obdobju, za tranzit, da ljudje ne čakajo na postopke in drugo na prostem. Ne morejo pa ljudje več mesecev in let živeti v šotoriščih in šolskih telovadnicah,« je povedal.
V prvem valu so Ukrajino zapustili ljudje, ki so lahko odšli k sorodnikom, prijateljem, družinskim članom. Če se bo brutalna invazija nadaljevala, bo vse več ljudi, ki ne morejo nikamor. Ti potrebujejo več pomoči, tudi za nastanitev.
Tako je Češka, v katero se je zateklo že skoraj 300.000 ljudi, zaprosila za pomoč EU, čeprav ima dobre nastanitvene zmogljivosti in vedno pomaga drugim. Lenarčič ni naklonjen napovedovanju, kako dolgo bodo še trajali množični prihodi. »Brutalnost ruske invazije se nadaljuje. Vsak dan vidimo prizore, ki vse več ljudi prisilijo, da bežijo. Težava je, da so v prvem valu Ukrajino najprej zapustili ljudje, ki so lahko odšli k sorodnikom, prijateljem, družinskim članom. Če se bo brutalna invazija nadaljevala, bo vse več ljudi, ki ne morejo nikamor. Ti bodo potrebovali več pomoči, tudi za nastanitev,« je nadaljeval.
Hrana bo za še več ljudi nedostopna
Po svetu je zdaj veliko tudi drugih kriz, ki pa ostajajo v senci ukrajinske vojne. »Tudi drugod se potrebe povečujejo. Ruska invazija bo imela tudi globalno negativen učinek na humanitarne razmere. Že pred invazijo smo imeli skrb vzbujajoča gibanja cen energije in hrane, tudi njeno pomanjkanje. V Afganistanu je zaradi kolapsa bančnega in administrativnega sistema nastala akutna humanitarna kriza,« je povedal. V Sahelu in na afriškem rogu so že pred invazijo pričakovali hudo pomanjkanje hrane, ker je bilo premalo dežja. Po invaziji se bodo težave še povečale.
»Cene energije in hrane se bodo zviševale. Hrana bo postala nedostopna še več ljudem. Že pred invazijo smo pričakovali, da bo v takem položaju samo v Sahelu 30, v Afganistanu 20, in Jemnu 20 milijonov ljudi. Številke, s katerimi imamo opravka v Ukrajini, so grozljive, a to v ničemer ne zmanjšuje grozljivosti drugih podatkov, je ocenil. Ljudje bodo težje dobili hrano. Svetovni program za hrano, ki je največji dobavitelj humanitarne pomoči na področju hrane, je več kot polovico žita nabavljal v Ukrajini.
Največ ukrajinske in ruske pšenice so uvažali v Afriki in na Bližnjem vzhodu. »V primeru Ukrajine se ne ve, ali se bo setvena sezona sploh lahko začela. Če kmetovalci ne bodo mogli posejati polj, bo to vodilo k izpadu v svetovni proizvodnji žit, kar bo lahko imelo dramatične posledice. Že zdaj so te precej dramatične, ker izvoza iz Ukrajine ni. Žito, ki je še v silosih, ne gre v izvoz, ker so morske poti v Črnem morju blokirane. Vsa ukrajinska pristanišča so zasedena ali blokirana. To pomeni velik pritisk na cene. Negativni učinek vojne bo najbolj občuten tam, kjer so bile humanitarne razmere že prej kritične,« je ocenil. Z vojno v Ukrajina se bo huda prehranska kriza, ki je pred Sahelom, samo še povečala.
