Cepljenje v EU
Krhanje solidarnosti in zaupanja v Bruselj
Manjše države se odločajo za solo akcije, poziv evropske komisije k hitrejši uporabi dobavljenega cepiva.
Odpri galerijo
V Nemčiji je menda v hladilnikih več kot milijon odmerkov cepiva AstraZenece. Foto Ralph Orlowski/Reuters
Slovaška je kot druga država za Madžarsko zunaj okvira odobritve na ravni EU prejela rusko cepivo sputnik V, madžarski premier Viktor Orbán se je konec tedna cepil s kitajskim cepivom, avstrijski kancler Sebastian Kurz solira v navezi z Dansko …
To je le nekaj primerov iz zadnjih dni, ki kažejo, kako težko se je v EU znebiti zapletov pri cepljenju kot orjaškem projektu sredi pandemične krize. Drugače kot v prvi fazi cepljenja, ko so se razkrile težave v dobavah, Bruselj po novem skrbijo procesi v državah članicah. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden na vrhu EU predstavljala podatke, po katerih je bilo v EU distribuiranih že več kot 50 milijonov odmerkov cepiva. A uporabljeni nista bili niti dve tretjini. Za logistiko in organizacijo cepljenja so odgovorne države članice.
Samo v Nemčiji je menda v hladilnikih več kot milijon odmerkov cepiva AstraZenece. Dvome o njegovi učinkovitosti so izrekali tako nemški politiki kot francoski predsednik Emmanuel Macron. V EU so se vse države članice strinjale, da je najbolje, če skupno naročilo opravi evropska komisija, in vsak korak je bil storjen le z njihovim strinjanjem. Po novem zdravstvena komisarka Stela Kiriakides države članice poziva, naj pospešijo cepljenje, češ da ne bi smela nastati razlika med distribuiranimi količinami in dejansko uporabljenimi odmerki.
To bo velika naloga za drugo četrtletje, ko bo v države članice cepivo začelo prihajati v večjih količinah. V Bruslju pojasnjujejo, da imajo skupaj (tudi za prihodnja četrtletja) zagotovljenih že 1,5 milijarde odmerkov treh odobrenih cepiv (Biontech-Pfizerja, Moderne, AstraZenece). Prihodnji četrtek bo evropska agencija za zdravila (Ema) predvidoma pozitivno ocenila še četrto, to je cepivo podjetja Johnson & Johnson, ki naj bi bilo odobreno za uporabo z enim odmerkom. Pospešitev cepljenja je po besedah Kiriakidesove ključna, ker se širijo nove različice virusa. Cilj Unije je, da bi do konca poletja dosegli 70-odstotno precepljenost.
S cepljenjem so povezani še zapleti za nekakšno zeleno prepustnico, cepilnim potnim listom, ki naj bi omogočil postopno vračanje potovanj. Najpomembneje je, da bo dokument medsebojno priznan povsod po EU. Eno od vprašanj v številnih razpravah v EU o tej temi je, denimo, kaj bo z ljudmi, cepljenimi s kitajskim ali ruskim cepivom, ki na ravni EU nista odobreni. Uganka je tudi, kako se bodo države članice strinjale o enotnem sistemu. Po predlogu evropske komisije, ki bo predstavljen v prihodnjih tednih, naj bi bilo v dokumentu dokazilo o cepljenju, rezultat testa ali informacija o okrevanju po bolezni.
Tehnična priprava skupne rešitve naj bi trajala tri mesece, saj bi bilo treba povezati različne sisteme držav članic. To ni najbolj uspešno delovalo niti pri aplikacijah za sledenje stikom. Z zeleno prepustnico bi pred poletjem omogočili boljši začetek turistične sezone, ki si ga najbolj želijo države, kot je Grčija. Na varen način bi z njo odpravili ovire za varno potovanje znotraj EU. Dokument bi bil lahko berljiv kot koda QR in potnik bi ga lahko imel s seboj, shranjenega na pametnem telefonu. Teoretično bi tak dokument ne samo olajšal potovanja, temveč omogočil tudi izvedbo prireditev ali odpiranje gostinstva.
A na koncu se bo vsaka država članica odločila sama, do česa bo državljan z njim upravičen. Prva nesoglasja se že nakazujejo. Iz Nemčije prihajajo opozorila, da še ni cepljenih dovolj ljudi in da ni jasno, ali cepljeni ne prenaša virusa. Belgijska zunanja ministrica Sophie Wilmès je opozorila, da osebe, ki ne bodo cepljene, ne bi smele biti diskriminirane. Cepljenje da ni obvezno in še nekaj časa ne bo imel vsak Evropejec dostopa do cepiva. Zato da povezovanja svobode gibanja s cepljenjem ne bi smelo biti.
Glede držav članic, ki se odločajo, da same izredno odobrijo cepivo (denimo Madžarska in Slovaška sputnik V) in od proizvajalcev prevzamejo odgovornost za njegovo uporabo, v Bruslju odgovarjajo, da sta pri postopku v okviru Eme ključni merili varnost in učinkovitost.
To je le nekaj primerov iz zadnjih dni, ki kažejo, kako težko se je v EU znebiti zapletov pri cepljenju kot orjaškem projektu sredi pandemične krize. Drugače kot v prvi fazi cepljenja, ko so se razkrile težave v dobavah, Bruselj po novem skrbijo procesi v državah članicah. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden na vrhu EU predstavljala podatke, po katerih je bilo v EU distribuiranih že več kot 50 milijonov odmerkov cepiva. A uporabljeni nista bili niti dve tretjini. Za logistiko in organizacijo cepljenja so odgovorne države članice.
Države naj pospešijo cepljenje
Samo v Nemčiji je menda v hladilnikih več kot milijon odmerkov cepiva AstraZenece. Dvome o njegovi učinkovitosti so izrekali tako nemški politiki kot francoski predsednik Emmanuel Macron. V EU so se vse države članice strinjale, da je najbolje, če skupno naročilo opravi evropska komisija, in vsak korak je bil storjen le z njihovim strinjanjem. Po novem zdravstvena komisarka Stela Kiriakides države članice poziva, naj pospešijo cepljenje, češ da ne bi smela nastati razlika med distribuiranimi količinami in dejansko uporabljenimi odmerki.
To bo velika naloga za drugo četrtletje, ko bo v države članice cepivo začelo prihajati v večjih količinah. V Bruslju pojasnjujejo, da imajo skupaj (tudi za prihodnja četrtletja) zagotovljenih že 1,5 milijarde odmerkov treh odobrenih cepiv (Biontech-Pfizerja, Moderne, AstraZenece). Prihodnji četrtek bo evropska agencija za zdravila (Ema) predvidoma pozitivno ocenila še četrto, to je cepivo podjetja Johnson & Johnson, ki naj bi bilo odobreno za uporabo z enim odmerkom. Pospešitev cepljenja je po besedah Kiriakidesove ključna, ker se širijo nove različice virusa. Cilj Unije je, da bi do konca poletja dosegli 70-odstotno precepljenost.
Zapleti s cepilnim potnim listom
S cepljenjem so povezani še zapleti za nekakšno zeleno prepustnico, cepilnim potnim listom, ki naj bi omogočil postopno vračanje potovanj. Najpomembneje je, da bo dokument medsebojno priznan povsod po EU. Eno od vprašanj v številnih razpravah v EU o tej temi je, denimo, kaj bo z ljudmi, cepljenimi s kitajskim ali ruskim cepivom, ki na ravni EU nista odobreni. Uganka je tudi, kako se bodo države članice strinjale o enotnem sistemu. Po predlogu evropske komisije, ki bo predstavljen v prihodnjih tednih, naj bi bilo v dokumentu dokazilo o cepljenju, rezultat testa ali informacija o okrevanju po bolezni.
Tehnična priprava skupne rešitve naj bi trajala tri mesece, saj bi bilo treba povezati različne sisteme držav članic. To ni najbolj uspešno delovalo niti pri aplikacijah za sledenje stikom. Z zeleno prepustnico bi pred poletjem omogočili boljši začetek turistične sezone, ki si ga najbolj želijo države, kot je Grčija. Na varen način bi z njo odpravili ovire za varno potovanje znotraj EU. Dokument bi bil lahko berljiv kot koda QR in potnik bi ga lahko imel s seboj, shranjenega na pametnem telefonu. Teoretično bi tak dokument ne samo olajšal potovanja, temveč omogočil tudi izvedbo prireditev ali odpiranje gostinstva.
Brez diskriminacije?
A na koncu se bo vsaka država članica odločila sama, do česa bo državljan z njim upravičen. Prva nesoglasja se že nakazujejo. Iz Nemčije prihajajo opozorila, da še ni cepljenih dovolj ljudi in da ni jasno, ali cepljeni ne prenaša virusa. Belgijska zunanja ministrica Sophie Wilmès je opozorila, da osebe, ki ne bodo cepljene, ne bi smele biti diskriminirane. Cepljenje da ni obvezno in še nekaj časa ne bo imel vsak Evropejec dostopa do cepiva. Zato da povezovanja svobode gibanja s cepljenjem ne bi smelo biti.
Glede držav članic, ki se odločajo, da same izredno odobrijo cepivo (denimo Madžarska in Slovaška sputnik V) in od proizvajalcev prevzamejo odgovornost za njegovo uporabo, v Bruslju odgovarjajo, da sta pri postopku v okviru Eme ključni merili varnost in učinkovitost.
