Gmote lave z ognjenika Cumbre Vieja, ki je v nedeljo izbruhnil na La Palmi, še naprej neizprosno goltajo vse, kar jim stoji na poti. Domačini, gasilci in člani civilne zaščite lahko le nemočno spremljajo, kako narava drobi njihovo premoženje in spreminja pokrajino tega otoka.

Po podatkih programa Evropske unije za opazovanje Zemlje Copernicus se je lava danes zjutraj razprostirala na 103 hektarih jugozahodnega dela La Palme. Uničenih ali poškodovanih je več kot 180 domov in stavb, tudi osnovna šola. A število izbrisanih hiš bi se lahko že v naslednjih dneh, kot so opozorile lokalne oblasti, podvojilo ali celo potrojilo. Gmote vulkanskega materiala so namreč danes počasi, a brezkompromisno dosegle kraj Todoque, kjer živi okoli 1200 ljudi. Nekateri izmed njih so ob rohnenju, ki spremlja delovanje ognjenika, in pepelnem dežju tik pred zdajci poskušali spraviti na varno še zadnje, kar se je rešiti dalo. Večina jih je odšla od doma že prej. »Moja hiša je dva kilometra od lave in ognja. Molimo, da ne bo zgorela,« je za El País dejal 47-letni Rosendo Leal, ki z ženo in sinom od erupcije vulkana živi pri starših svoje partnerice.



Od nedelje je moralo zapustiti dom okoli 6000 ljudi, med zadnjimi tudi okoli 200 prebivalcev zaselka Tacande, ki jih je ogrožal nov ognjeniški krater. Ta se je v noči na torek odprl približno 900 metrov od prvotnega vira lave, so poročali lokalni mediji. Seizmologi so na tem območju zaznali tudi več potresnih sunkov, najmočnejši izmed njih je imel magnitudo 4,1.

​Udarec za kmetijstvo

Poleg domov, turističnih objektov in infrastrukture so uničene in ogrožene številne kmetijske površine, tudi nasadi bananovcev, ki so osrednji vir dohodka na La Palmi. Posledice bi lahko bile daljnosežne. Čeprav še ni mogoče natančno napovedati, kakšna bo topografija jugozahodnega dela La Palme po prvem ognjeniškem izbruhu v pol stoletja, je geolog José Mangas z ​univerze Las Palmas de Gran Canaria v pogovoru za radijsko postajo Onda Cero dejal, da bi lahko na območju erupcije nastalo nekaj visokih vulkanskih stožcev, zaradi piroklastičnega materiala iz ognjenika pa širše območje ne bi bilo več primerno za obdelavo. Spomnil je, da so takšne naravne nesreče prinesle revščino, lakoto in prisilile ljudi v migracijo. »To ni šala,« je za Associated Press dejal 70-letni kmet Pedro José Alegría. »Vulkan nas morda ne bo ubil neposredno, a bomo zaradi tega mnogi bankrotirali.«



Po besedah predsednika Kanarskih otokov Ángela Víctorja Torresa bo škoda občutno presegla 400 milijonov evrov, s čimer bi bila ta španska avtonomna skupnost upravičena do podpore iz solidarnostnega sklada EU. Kakšna bo končna številka, bo odvisno tudi od razdejanja, ki ga bo pustila za seboj lava, ki se pomika proti Atlantskemu oceanu. Po prvih izračunih bi lahko dosegla obalo že včeraj zvečer, a se je njena hitrost upočasnila. Kdaj, če sploh, se bo to zgodilo, za zdaj ni znano. Bi pa lahko stik lave, ki ima temperaturo okoli 1000 stopinj Celzija, in morske vode, kot je opozorila civilna zaščita, povzročil eksplozije in izpuste škodljivih plinov.