»Le še eno v nizu opozicijskih pretiravanj«

Z nekdanjim dvakratnim ministrom in predsednikom državnega zbora Gregorjem Virantom smo se pogovarjali o odzivu nekaterih vladnih predstavnikov na kriminalistično preiskavo sumov nepravilnosti pri nakupu zaščitne opreme, odstopu notranjega ministra Aleša Hojsa in generalnega direktorja policije Antona Travnerja ter pismu premiera Janeza Janše zaradi neodzivnosti tožilstva v zvezi z grožnjami s smrtjo, ki naj bi se pojavljale na protivladnih protestih.



Bil je eden tistih koalicijskih partnerjev, ki je povzročil padec druge vlade Janeza Janše v začetku leta 2013. Ker se Janša tedaj ni odzval na ultimat Virantove Državljanske liste, naj zaradi poročila protikorupcijske komisije odstopi ali sproži glasovanje o zaupnici – Janša ni storil ne enega ne drugega – je stranka sklenila, da zapusti koalicijo. Ministra za finance Janez Šušteršič in za pravosodje Senko Pličanič sta odstopila s svoje funkcije, Gregor Virant, ki je bil tedaj predsednik državnega zbora, pa je odstopil kot prvi človek parlamenta.

Ugotovitve protikorupcijske komisije so bile obremenjujoče in Virant je ocenjeval, da bi bila državotvorna in razumna politična poteza to, da bi šel predsednik vlade v državni zbor po zaupnico in s tem odprl pot do predčasnih volitev. Janša je tedaj Državljansko listo obtožil, da povzroča politično krizo. Iz koalicije sta zaradi težkih obremenjujočih ugotovitev protikorupcijske komisije izstopila še Desus in SLS, drugi vladi Janeza Janše pa je bila izglasovana konstruktivna nezaupnica. Predčasnih volitev nato ni bilo, pač pa je novo koalicijo oblikovana Alenka Bratušek.

Virant je zdaj direktor programa Sigma pri OECD, v okviru katerega ocenjujejo napredek držav kandidatk na področju reforme javne uprave.

Dogajanje v Sloveniji razmeroma redno komentira tudi na twitterju.


 

Javnost trenutno razburja pismo premiera generalnemu državnemu tožilcu.

Prizadetost Janše in njegovih privržencev zaradi gesla »smrt janšizmu« razumem. Geslo se mi zdi nesprejemljivo. V tej luči razumem tudi Janševo pismo Dragu Šketi in ne vidim v njem nič problematičnega ali celo nezakonitega. V tem smislu je reakcija predsedujoče stranki SD Tanje Fajon, da jih ta poteza sili k razmisleku o ustavni obtožbi, še eno v nizu opozicijskih pretiravanj.
Ali je uporaba gesla »smrt janšizmu« tudi kaznivo dejanje ali ne, pa je zapleteno pravno vprašanje in je kar prav, da ga prepustimo tožilcem in sodnikom. Predsednik vlade lahko ima o tem svoje mnenje, ne more pa o tem odločati.

Kako pa ocenjujete odziv predstavnikov vlade na kriminalistično preiskavo glede nakupa respiratorjev?

Glede na javno dostopne podatke je vsa Slovenija pričakovala, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) razišče posle z zaščitno opremo. Glede na to sta odstopa ministra in direktorja Policije popolnoma nerazumljiva, kvečjemu bi bila morala pohvaliti NPU.

Je policija v rokah globoke države?

Kako lahko minister govori o globoki državi v NPU, če pa je vse odredbe podpisal novi direktor, ki je bil nastavljen v času sedanje vlade? Dejstvo, da so vse podrobnosti prvi izvedeli mediji SDS, kaže kvečjemu na to, da so tam nekateri ljudje, ki delujejo politično v prid sedanje oblasti.

Bi moral minister Zdravko Počivalšek odstopiti?

Dejstvo, da je minister Počivalšek v preiskavi, še ne pomeni, da je kriv. Če se počuti nedolžnega, se mi zdi razumljivo, da ne odstopi. Menim, da bi pa moral odstopiti, če bi bila zoper njega vložena obtožnica in bi ta postala pravnomočna.

V preteklosti ste predlagali glasovanje o zaupnici; je ob dejstvu, da so v preiskavi vsi trije podpredsedniki vlade, spet čas za to?

Ni razloga, da bi šel premier Janša po zaupnico, saj je očitno, da ima podporo celotne koalicije. Zgodba z zaščitno opremo tudi ni razlog za odstop vlade, saj še nobena institucija ni ugotovila nepravilnosti. Počakati moramo na poročilo računskega sodišča in potek postopka, ki ga je začel NPU in se bo nadaljeval z odločitvijo tožilstva, ali vloži obtožnico ali ne.