Leto 2020: Velik izziv Čeferina, krst Celja in napredovanje Slovenije
Kaj razkriva pregled nogometnega utripa v zgodovinskem in zahtevnem letu 2020?
Odpri galerijo
Nogomet je v letu 2020 tako kot druga področja bil bitke z novim koronavirusom. Dobršen del jih je dobil slednji, a je tudi nogomet pokazal, da se ne misli vdati. Sodeč po vsem v tem boju sledi drugi polčas ali celo podaljšek v letu 2021.
Pandemija novega koronavirusa je močno zarezala v na videz precej nedotakljivega kralja športa. Ogromni, po nekaterih podatkih milijardni, izpadi prihodkov na krovni in drugih ravneh, tudi zaradi tekem brez gledalcev, pomembne spremembe koledarja, pri čemer je bila največja prestavitev evropskega prvenstva na prihodnje leto, in druge nevšečnosti so nogometu zadale rane, ki pa jih za zdaj ta vsaj na članski ravni nekako še celi.
Nenazadnje je bil prav nogomet tisti, ki se je prvi vrnil po marčevski prekinitvi večine športnih tekmovanj in zadovoljeval želje milijonov. Z veliko dogovarjanja, preurejanja, kompromisov je leto 2020 spodobno končal, čeravno večinoma brez enega ključnih elementov - gledalcev na tekmah - in z veliko vprašanji za 2021.
Največji nogometni dogodek iztekajočega se leta bi moralo biti evropsko prvenstvo, a 17. marca je postalo jasno, da tega zaradi zdravstvenih skrbi ne bo. Letošnje EP - Slovenija se nanj ni uvrstila - bi moralo biti med 12. junijem in 12. julijem, po novem pa bo med 11. junijem in 11. julijem 2021 - zaenkrat v predvideni obliki, torej v 12. evropskih mestih: v Bilbau (Španija), Londonu in Glasgowu (oba Velika Britanija), Münchnu (Nemčija), Rimu (Italija), Bakuju (Azerbajdžan), Sankt Peterburgu (Rusija), Budimpešti (Madžarska), Bukarešti (Romunija), Amsterdamu (Nizozemska), Dublinu (Irska) in Koebenhavnu (Danska).
»Če bi me kdo pred enim letom vprašal, ali smo se pripravljeni spoprijeti s pandemijo, ki bo ustavila svet, bi mislil, da je nor. Zdaj mislim, da smo pripravljeni, imamo izkušnje in znanje,« je oktobra dejal predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je takrat razmišljal tudi o tem, da bi na štadione spustili tudi gledalce (70 odstotkov kapacitete). A glede na to, da se položaj z virusno nadlogo hitro spreminja, je marsikaj, od obiska tekem do izpeljave tekmovanj(a), pod vprašajem.
Vsekakor je Uefa sprejela velik izziv in ga vsaj v letu 2020 uspešno reševala, prav nič manj zahtevno pa ne bo za njenega predsednika Čeferina niti leto 2021.
Vprašljiva so bila tudi druga reprezentančna udejstvovanja tega leta. Kar nekaj jih je doživelo usodo evropskega prvenstva, med njimi tudi afriško in južnoameriško prvenstvo, ki bosta prav tako po novem v letu 2021. A kar zadeva Slovenijo, je bila vendarle v ospredju liga narodov, ki jo je Uefi z nekaj modifikacijami uspelo izpeljati. Brez gledalcev, a tudi brez pravih dodatnih težav z izjemo nekaj odpovedanih in prestavljenih tekem. Za prvaka tekmovanja se bodo jeseni 2021 merile Italija, Španija, Belgija in Francija.
Slovenija je odigrala vse tekme po načrtu. Slovenska vrsta, ki je na prijateljskih tekmah premagala San Marino in Azerbajdžan, je ligo narodov v družbi Grčije, Kosova in Moldavije končala s štirimi zmagami in dvema neodločenima izidoma ter se je iz lige C prebila v ligo B, torej v kakovostnejši razred. Na teh skupno osmih tekmah pa je skupno dosegla 12 golov, prejela pa je zgolj enega.
»V tem obdobju smo imeli vzpone in padce, ampak vseeno smo prišli do neke konstante,« je takrat poudarjal selektor Matjaž Kek. Ta je decembra izvedel tudi že za tekmece, ki njega in fante čakajo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2022. Od pomladi do jeseni 2021 se bodo Slovenci za pot v Katar merili skupaj s Hrvaško, Slovaško, Rusijo, Ciprom in Malto. »Slovenija ni favorit, se bo pa dobro pripravila in poskusila izkoristiti vse možnosti, ki jih ima v igralskem kadru. Šli bomo na valovih zmernega optimizma iz lige narodov, ampak z jasnim zavedanjem, da moramo biti na veliko višji ravni. Že prve tekme bodo veliko pokazale,« je žreb pospremil selektor.
Klubski nogomet je s pandemijo prejel kar nekaj udarcev, nekaterih lig niso izpeljali do konca, na primerv Franciji, na Nizozemskem, Cipru, v Luksemburgu, Gibraltarju, če omenimo le nekaj evropskih. Tudi sicer pa so se druge namesto maja končale šele sredi poletja, med njimi slovenska, v kateri je svoj prvi naslov prvaka osvojilo Celje. A te so se po zaslugi prestavitve evropskega prvenstva vsaj zaključile.
Tako kot sta se dodobra spremenjeni liga prvakov in evropska liga, ki sta avgusta v tako imenovanih mehurčkih dobili svoja prvaka. V elitni ligi prvakov je v Lizboni zmagal Bayern, za svoj šesti naslov je z 1:0 ugnal PSG. Ta je v polfinalu izločil eno presenečenj Leipzig s Kevinom Kamplom, Bayern pa je bil boljši od Lyona.
V četrtfinalu sta igrala tudi Atletico Madrid Jana Oblaka in Atalanta Josipa Iličića, slednji pa zaradi osebnih težav, povezanih s covidom-19, ni igral v izločilnih bojih. V evropski ligi je svojo šesto lovoriko osvojila Sevilla, ko je v Kölnu s 3:2 ugnala Inter s Samirjem Handanovićem.
Omenjeni so med drugim po načrtu začeli in tudi že končali jesenski del nove sezone teh dveh tekmovanj, ki se jima bo v prihodnji sezoni pridružila še konferenčna liga, torej tretje Uefino klubsko tekmovanje. V tej pa so se v osmino finala lige prvakov, ki bo na sporedu februarja in marca, prebili trije klub s slovenskimi nogometaši, Oblakov Atletico bo igral proti Chelseaju, Iličićeva Atalanta proti Realu Madridu, Kamplov Leipzig pa proti Liverpoolu. V evropski ligi pa bosta v šestnajstini finala Dinamo Zagreb Petra Stojanovića in Dinamo Kijev Benjamina Verbiča igrala proti Krasnodarju oziroma Bruggeu.
Slovenski klubi so imeli manj uspeha in se nobenemu ni uspelo prebiti v skupinski del katerega od tekmovanj. Celje je v ligi prvakov izpadlo v 2. kvalifikacijskem krogu proti Moldeju, v evropski ligi pa v 3. kvalifikacijskem krogu proti Araratu. Mura je v tem delu evropske lige morala priznati premoč slovitemu PSV Eindhovnu, razočarala pa sta Maribor in Olimpija, slednja je izpadla v 2. krogu proti Zrinjskemu, Maribor, vodilni po jesenskem delu nove sezone domače lige, pa že v 1. proti Colerainu.
Pandemija novega koronavirusa je močno zarezala v na videz precej nedotakljivega kralja športa. Ogromni, po nekaterih podatkih milijardni, izpadi prihodkov na krovni in drugih ravneh, tudi zaradi tekem brez gledalcev, pomembne spremembe koledarja, pri čemer je bila največja prestavitev evropskega prvenstva na prihodnje leto, in druge nevšečnosti so nogometu zadale rane, ki pa jih za zdaj ta vsaj na članski ravni nekako še celi.
Nenazadnje je bil prav nogomet tisti, ki se je prvi vrnil po marčevski prekinitvi večine športnih tekmovanj in zadovoljeval želje milijonov. Z veliko dogovarjanja, preurejanja, kompromisov je leto 2020 spodobno končal, čeravno večinoma brez enega ključnih elementov - gledalcev na tekmah - in z veliko vprašanji za 2021.
Uefa preložila evropsko prvenstvo
Največji nogometni dogodek iztekajočega se leta bi moralo biti evropsko prvenstvo, a 17. marca je postalo jasno, da tega zaradi zdravstvenih skrbi ne bo. Letošnje EP - Slovenija se nanj ni uvrstila - bi moralo biti med 12. junijem in 12. julijem, po novem pa bo med 11. junijem in 11. julijem 2021 - zaenkrat v predvideni obliki, torej v 12. evropskih mestih: v Bilbau (Španija), Londonu in Glasgowu (oba Velika Britanija), Münchnu (Nemčija), Rimu (Italija), Bakuju (Azerbajdžan), Sankt Peterburgu (Rusija), Budimpešti (Madžarska), Bukarešti (Romunija), Amsterdamu (Nizozemska), Dublinu (Irska) in Koebenhavnu (Danska).
»Če bi me kdo pred enim letom vprašal, ali smo se pripravljeni spoprijeti s pandemijo, ki bo ustavila svet, bi mislil, da je nor. Zdaj mislim, da smo pripravljeni, imamo izkušnje in znanje,« je oktobra dejal predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je takrat razmišljal tudi o tem, da bi na štadione spustili tudi gledalce (70 odstotkov kapacitete). A glede na to, da se položaj z virusno nadlogo hitro spreminja, je marsikaj, od obiska tekem do izpeljave tekmovanj(a), pod vprašajem.
Vsekakor je Uefa sprejela velik izziv in ga vsaj v letu 2020 uspešno reševala, prav nič manj zahtevno pa ne bo za njenega predsednika Čeferina niti leto 2021.
Slovenija se je prebila v ligo narodov B
Vprašljiva so bila tudi druga reprezentančna udejstvovanja tega leta. Kar nekaj jih je doživelo usodo evropskega prvenstva, med njimi tudi afriško in južnoameriško prvenstvo, ki bosta prav tako po novem v letu 2021. A kar zadeva Slovenijo, je bila vendarle v ospredju liga narodov, ki jo je Uefi z nekaj modifikacijami uspelo izpeljati. Brez gledalcev, a tudi brez pravih dodatnih težav z izjemo nekaj odpovedanih in prestavljenih tekem. Za prvaka tekmovanja se bodo jeseni 2021 merile Italija, Španija, Belgija in Francija.
Slovenija je odigrala vse tekme po načrtu. Slovenska vrsta, ki je na prijateljskih tekmah premagala San Marino in Azerbajdžan, je ligo narodov v družbi Grčije, Kosova in Moldavije končala s štirimi zmagami in dvema neodločenima izidoma ter se je iz lige C prebila v ligo B, torej v kakovostnejši razred. Na teh skupno osmih tekmah pa je skupno dosegla 12 golov, prejela pa je zgolj enega.
»V tem obdobju smo imeli vzpone in padce, ampak vseeno smo prišli do neke konstante,« je takrat poudarjal selektor Matjaž Kek. Ta je decembra izvedel tudi že za tekmece, ki njega in fante čakajo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2022. Od pomladi do jeseni 2021 se bodo Slovenci za pot v Katar merili skupaj s Hrvaško, Slovaško, Rusijo, Ciprom in Malto. »Slovenija ni favorit, se bo pa dobro pripravila in poskusila izkoristiti vse možnosti, ki jih ima v igralskem kadru. Šli bomo na valovih zmernega optimizma iz lige narodov, ampak z jasnim zavedanjem, da moramo biti na veliko višji ravni. Že prve tekme bodo veliko pokazale,« je žreb pospremil selektor.
Standings
provided by SofaScore LiveScore
Zgodovinski podvig Celja v slovenskem prvenstvu
Klubski nogomet je s pandemijo prejel kar nekaj udarcev, nekaterih lig niso izpeljali do konca, na primerv Franciji, na Nizozemskem, Cipru, v Luksemburgu, Gibraltarju, če omenimo le nekaj evropskih. Tudi sicer pa so se druge namesto maja končale šele sredi poletja, med njimi slovenska, v kateri je svoj prvi naslov prvaka osvojilo Celje. A te so se po zaslugi prestavitve evropskega prvenstva vsaj zaključile.
Tako kot sta se dodobra spremenjeni liga prvakov in evropska liga, ki sta avgusta v tako imenovanih mehurčkih dobili svoja prvaka. V elitni ligi prvakov je v Lizboni zmagal Bayern, za svoj šesti naslov je z 1:0 ugnal PSG. Ta je v polfinalu izločil eno presenečenj Leipzig s Kevinom Kamplom, Bayern pa je bil boljši od Lyona.
V četrtfinalu sta igrala tudi Atletico Madrid Jana Oblaka in Atalanta Josipa Iličića, slednji pa zaradi osebnih težav, povezanih s covidom-19, ni igral v izločilnih bojih. V evropski ligi je svojo šesto lovoriko osvojila Sevilla, ko je v Kölnu s 3:2 ugnala Inter s Samirjem Handanovićem.
Omenjeni so med drugim po načrtu začeli in tudi že končali jesenski del nove sezone teh dveh tekmovanj, ki se jima bo v prihodnji sezoni pridružila še konferenčna liga, torej tretje Uefino klubsko tekmovanje. V tej pa so se v osmino finala lige prvakov, ki bo na sporedu februarja in marca, prebili trije klub s slovenskimi nogometaši, Oblakov Atletico bo igral proti Chelseaju, Iličićeva Atalanta proti Realu Madridu, Kamplov Leipzig pa proti Liverpoolu. V evropski ligi pa bosta v šestnajstini finala Dinamo Zagreb Petra Stojanovića in Dinamo Kijev Benjamina Verbiča igrala proti Krasnodarju oziroma Bruggeu.
Po jesenskem delu 1. SNL na vrhu Maribor
Slovenski klubi so imeli manj uspeha in se nobenemu ni uspelo prebiti v skupinski del katerega od tekmovanj. Celje je v ligi prvakov izpadlo v 2. kvalifikacijskem krogu proti Moldeju, v evropski ligi pa v 3. kvalifikacijskem krogu proti Araratu. Mura je v tem delu evropske lige morala priznati premoč slovitemu PSV Eindhovnu, razočarala pa sta Maribor in Olimpija, slednja je izpadla v 2. krogu proti Zrinjskemu, Maribor, vodilni po jesenskem delu nove sezone domače lige, pa že v 1. proti Colerainu.
Standings
provided by SofaScore LiveScore