»Levica bi ravnala narobe, če bi se fotografirala s koruptivnim diktatorjem«
Prehodni venezuelski predsednik Juan Guaidó v ekskluzivnem intervju za Delo o svojem boju za obnovitev demokracije v Venezueli. Ne spreglejte jutri v Delu in na delo.si!
Odpri galerijo
Ne spreglejte intervjuja s prehodnim venezuelskim predsednikom Juanom Guaidójem. FOTO: Gašper Završnik
Vse odkar je vodja državnega zbora Juan Guaidó 23. januarja pred množico protestnikov prisegel kot prehodni venezuelski predsednik, v njegovem urniku ni prostih minut. Pritiski so veliki, prav tako, morda še večja, so pričakovanja Venezuelcev. Še do nedavnega je bil za mnoge neznan poslanec državnega zbora, danes pa ga tisoči na opozicijskih shodih evforično in zvezdniško pozdravljajo. V njem vidijo upanje za obnovitev demokracije in pravne države ter reševanje hude ekonomske in humanitarne krize.
Njegov tranzicijski načrt, Venezuelci ga ponavljajo kot nekakšno mantro, vključuje konec prisvajanja oblasti predsednika Nicolása Madura, vzpostavitev tranzicijske vlade ter razpis svobodnih in demokratičnih volitev.
Kot prehodnega predsednika naj bi ga po podatkih raziskave Meganálisis priznavalo skoraj 83 odstotkov Venezuelcev. Uživa tudi podporo dela mednarodne javnosti. V četrtek ga je prepoznala Slovenija.
V ekskluzivnem intervjuju za Delo, ki ga bomo v celoti objavili v jutrišnji tiskani izdaji in na spletni strani delo.si, je Guaidó dejal, da »diplomatsko priznanje države, kot je Slovenija, utrjuje boj za obnovitev demokracije v Venezueli in reševanje izrednih humanitarnih razmer«.
Očitke nekaterih levih strank, da je marioneta Washingtona, pripisuje nepoznavanju razmer v Venezueli – tako ekonomskih, humanitarnih kot političnih. Opozarja, da zahteve po koncu Madurovega »prisvajanja oblasti« ter razpisu svobodnih in demokratičnih volitev ni mogoče videti kot ideološkega vprašanja, saj gre za vprašanje demokratičnih vrednot in človekovih pravic. Njegova stranka Ljudska volja je socialdemokratska, opozicijska prizadevanja pa poleg večine Venezuelcev podpirajo tudi sindikati, je še poudaril.
Trenutno dogajanje v Venezueli, pravi, je posledica korupcije Madurovega režima, sistematičnega kršenja človekovih pravic in demontaže pravne države. »Zato bi mednarodna levica ravnala narobe, če bi se fotografirala s popolnoma koruptivnim diktatorjem in kršiteljem človekovih pravic,« je povedal.
Njegov tranzicijski načrt, Venezuelci ga ponavljajo kot nekakšno mantro, vključuje konec prisvajanja oblasti predsednika Nicolása Madura, vzpostavitev tranzicijske vlade ter razpis svobodnih in demokratičnih volitev.
Kot prehodnega predsednika naj bi ga po podatkih raziskave Meganálisis priznavalo skoraj 83 odstotkov Venezuelcev. Uživa tudi podporo dela mednarodne javnosti. V četrtek ga je prepoznala Slovenija.
Očitki posledica nepoznavanja razmer v državi
V ekskluzivnem intervjuju za Delo, ki ga bomo v celoti objavili v jutrišnji tiskani izdaji in na spletni strani delo.si, je Guaidó dejal, da »diplomatsko priznanje države, kot je Slovenija, utrjuje boj za obnovitev demokracije v Venezueli in reševanje izrednih humanitarnih razmer«.
Očitke nekaterih levih strank, da je marioneta Washingtona, pripisuje nepoznavanju razmer v Venezueli – tako ekonomskih, humanitarnih kot političnih. Opozarja, da zahteve po koncu Madurovega »prisvajanja oblasti« ter razpisu svobodnih in demokratičnih volitev ni mogoče videti kot ideološkega vprašanja, saj gre za vprašanje demokratičnih vrednot in človekovih pravic. Njegova stranka Ljudska volja je socialdemokratska, opozicijska prizadevanja pa poleg večine Venezuelcev podpirajo tudi sindikati, je še poudaril.
Trenutno dogajanje v Venezueli, pravi, je posledica korupcije Madurovega režima, sistematičnega kršenja človekovih pravic in demontaže pravne države. »Zato bi mednarodna levica ravnala narobe, če bi se fotografirala s popolnoma koruptivnim diktatorjem in kršiteljem človekovih pravic,« je povedal.
