Luka Mezgec ostal brez zadetka na loteriji
V vetrovni 12. etapi je najboljši slovenski šprinter zasedel 5. mesto, Tadej Pogačar pa je dočakal kolikor toliko miren dan v rumenem.
Odpri galerijo
Luka Mezgec (177) se je s še 12 ubežniki boril za zmago. FOTO: Charly Lopez/ASO
Po odstopu Primoža Rogliča na dirki po Franciji ostajajo trije slovenski kolesarji, med katerimi sta Tadej Pogačar in Matej Mohorič že slavila vsak po eno etapno zmago. V 12. etapi, ki jo je dobil Nemec Nils Politt, je slovenski izkupiček poskušal obogatiti še Luka Mezgec, ki pa se mu računica ni izšla, med ubežniki si je prikolesaril 5. mesto. Čeprav ga ni bilo v ospredju, je bil z razpletom bolj zadovoljen Pogačar, ki je dočakal doslej najbolj miren dan v rumeni majici.
Kapetan ekipe UAE in njegovi pomočniki si sicer niso mogli privoščiti povsem sproščenega dneva aktivnega počitka. V karavani so na štartu 159,4 km dolge trase (Saint-Paul-Trois-Châteaux–Nîmes) prižgali oranžni alarm zaradi vetra, ki je kolesarjem v uvodnih kilometrih pihal s strani. Hitro se je glavnina raztrgala na več manjših skupin, zato previdnost ni bila odveč. Tudi rumena majica bi lahko bila ogrožena, če bi se ji kateri od nevarnih tekmecev za vrh v skupnem seštevku odpeljal na veter. A so bili Pogačar in druščina v ključnih trenutkih vseskozi na preži.
Ko je cesta zavila in je začel veter pihati v hrbet, se je Pogačar lahko sprostil, boja med favoriti za vrh v skupnem seštevku je bilo že konec, začela pa se je srdita bitka za etapno zmago. Vanjo se je s še ducatom kolesarjev, med katerimi je bil tudi svetovni prvak Julian Alaphilippe, podal Mezgec. Ko si je ubežna trinajsterica prikolesarila že več kot 15 minut naskoka (v skupni razvrstitvi je bil najvišje uvrščen Sergio Henao 50:57 za Pogačarjem), v njej ni bilo več sloge. Napadi so si sledili drug za drugim. Številne je Mezgec pokril, odločilnega pa zamudil. Odpeljala se je četverica Imanol Erviti, Harry Sweeny, Stefan Küng in Politt, slednji se je v sklepnih kilometrih sam odpeljal svoji največji zmagi v karieri naproti. Mezgecu je preostal šprint za 5. mesto, ki ga je tudi dobil, tako kot je lani dvakrat dobil šprint za 2. mesto.
»Prvih sedem kilometrov je bilo ključnih, če ob bočnem vetru nisi bil spredaj, nisi mogel v ubežno skupino. Tu sem vse naredil po pravilih, le odločilni napad sem na koncu zamudil. Pobeg je loterija, vsi bežijo stran od hitrih kolesarjev, ki se nato med seboj gledamo in nočemo pripraviti akcije drug drugemu. S 5. mestom nisem zadovoljen, sem pa zadovoljen s tem, da sem dobil priložnost, da sem se boril za zmago. Počutim se še bolje kot lani na Touru, a sem v drugi vlogi, pomočnik Michaela Matthewsa, tako je v kolesarstvu, enkrat si vodilni kolesar, drugič pomagaš,« je za TV Slovenija povedal najboljši slovenski šprinter.
»Prvi kilometri so bili nori z bočnim vetrom, vendar smo bili tam, kjer smo morali biti. Nadaljevanje je bilo bolj sproščeno, kljub temu je morala naša ekipa opraviti svoje delo na čelu glavnine in je porabila nekaj energije,« pa je v cilju dejal nasmejani Pogačar, ki je v cilj prikolesaril na 21. mestu, v ospredju glavnine, ki je za zmagovalcem zaostala 15:53. Pri vrhu skupnega vrstnega reda se ni nič spremenilo in to je bilo za slovenskega zvezdnika najbolj pomembno.
Zadovoljen je bil tudi, ker ni pretirano čutil naporov iz dneva poprej, peklenske etape z dvema vzponoma na Mont Ventoux.
»Noge so se dobro vrtele, tudi tam, kjer smo morali iti na vso moč, sem se počutil zelo dobro,« je nadaljeval Pogačar, ki ga danes čaka podobna, vendar precej daljša preizkušnja. V 13. etapi bo 219,9 km dolga pot (Nîmes–Carcassonne) spet ravninska in vetrovna. Konec tedna pa sledijo Pireneji. Bo v njih napadal tekmece ali le branil zajetno prednost pred, saj drugouvrščeni Rigoberto Uran zaostaja že 5:18?
»Bolje se bo braniti in ne preveč tvegati, saj se v vročih Pirenejih lahko zgodi kar koli. Prednost je velika, ne skrbi me preveč, ampak bomo vseeno previdni,« je Pogačar v rumenem iz dneva v dan bližje Parizu.
Kapetan ekipe UAE in njegovi pomočniki si sicer niso mogli privoščiti povsem sproščenega dneva aktivnega počitka. V karavani so na štartu 159,4 km dolge trase (Saint-Paul-Trois-Châteaux–Nîmes) prižgali oranžni alarm zaradi vetra, ki je kolesarjem v uvodnih kilometrih pihal s strani. Hitro se je glavnina raztrgala na več manjših skupin, zato previdnost ni bila odveč. Tudi rumena majica bi lahko bila ogrožena, če bi se ji kateri od nevarnih tekmecev za vrh v skupnem seštevku odpeljal na veter. A so bili Pogačar in druščina v ključnih trenutkih vseskozi na preži.
Ko je cesta zavila in je začel veter pihati v hrbet, se je Pogačar lahko sprostil, boja med favoriti za vrh v skupnem seštevku je bilo že konec, začela pa se je srdita bitka za etapno zmago. Vanjo se je s še ducatom kolesarjev, med katerimi je bil tudi svetovni prvak Julian Alaphilippe, podal Mezgec. Ko si je ubežna trinajsterica prikolesarila že več kot 15 minut naskoka (v skupni razvrstitvi je bil najvišje uvrščen Sergio Henao 50:57 za Pogačarjem), v njej ni bilo več sloge. Napadi so si sledili drug za drugim. Številne je Mezgec pokril, odločilnega pa zamudil. Odpeljala se je četverica Imanol Erviti, Harry Sweeny, Stefan Küng in Politt, slednji se je v sklepnih kilometrih sam odpeljal svoji največji zmagi v karieri naproti. Mezgecu je preostal šprint za 5. mesto, ki ga je tudi dobil, tako kot je lani dvakrat dobil šprint za 2. mesto.
»Prvih sedem kilometrov je bilo ključnih, če ob bočnem vetru nisi bil spredaj, nisi mogel v ubežno skupino. Tu sem vse naredil po pravilih, le odločilni napad sem na koncu zamudil. Pobeg je loterija, vsi bežijo stran od hitrih kolesarjev, ki se nato med seboj gledamo in nočemo pripraviti akcije drug drugemu. S 5. mestom nisem zadovoljen, sem pa zadovoljen s tem, da sem dobil priložnost, da sem se boril za zmago. Počutim se še bolje kot lani na Touru, a sem v drugi vlogi, pomočnik Michaela Matthewsa, tako je v kolesarstvu, enkrat si vodilni kolesar, drugič pomagaš,« je za TV Slovenija povedal najboljši slovenski šprinter.
Noge so se dobro vrtele
»Prvi kilometri so bili nori z bočnim vetrom, vendar smo bili tam, kjer smo morali biti. Nadaljevanje je bilo bolj sproščeno, kljub temu je morala naša ekipa opraviti svoje delo na čelu glavnine in je porabila nekaj energije,« pa je v cilju dejal nasmejani Pogačar, ki je v cilj prikolesaril na 21. mestu, v ospredju glavnine, ki je za zmagovalcem zaostala 15:53. Pri vrhu skupnega vrstnega reda se ni nič spremenilo in to je bilo za slovenskega zvezdnika najbolj pomembno.
...
Zadovoljen je bil tudi, ker ni pretirano čutil naporov iz dneva poprej, peklenske etape z dvema vzponoma na Mont Ventoux.
»Noge so se dobro vrtele, tudi tam, kjer smo morali iti na vso moč, sem se počutil zelo dobro,« je nadaljeval Pogačar, ki ga danes čaka podobna, vendar precej daljša preizkušnja. V 13. etapi bo 219,9 km dolga pot (Nîmes–Carcassonne) spet ravninska in vetrovna. Konec tedna pa sledijo Pireneji. Bo v njih napadal tekmece ali le branil zajetno prednost pred, saj drugouvrščeni Rigoberto Uran zaostaja že 5:18?
»Bolje se bo braniti in ne preveč tvegati, saj se v vročih Pirenejih lahko zgodi kar koli. Prednost je velika, ne skrbi me preveč, ampak bomo vseeno previdni,« je Pogačar v rumenem iz dneva v dan bližje Parizu.
