Lukašenko: EU noče izpolniti dogovora

Razmere na belorusko-poljski meji so se večinoma umirile, le manjše skupine migrantov se še poskušajo na silo prebiti v EU. Ni se pa umirila retorika. V Varšavi še vedno govorijo o največjem poskusu destabilizacije Evrope in grozijo s popolnim zaprtjem meje z Belorusijo, v Minsku pa Bruselj obtožujejo, da noče izpolnjevati nedavnega dogovora med nemško kanclerko Angelo Merkel in beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom.

Ko je pred kratkim odhajajoča predsednica nemške vlade kar dvakrat po telefonu govorila z Lukašenkom, ki ga ne EU ne ZDA ne priznavajo za legitimnega predsednika države, se je zdelo, da je krize konec. Beloruski vojaki so begunce, ki so se nakopičili ob meji, umaknili v zbirni center, nekaj sto so jih z letali vrnili domov.

Toda Bruselj noče izpolniti tega, kar je po telefonu obljubila kanclerka, se je danes pritožil Lukašenko. V njegovem kabinetu so takoj po njunih pogovorih razkrili, da mu je zagotovila humanitarni koridor za okoli 2000 migrantov, ki so se utaborili ob meji, preostalih 5000, kolikor naj bi jih še bilo v Belorusiji, naj bi vrnili v njihove rojstne države.

»Čakam, kdaj mi bodo v EU odgovorili o tistih 2000 beguncih. Toliko jih imamo v taborišču. Prosim, če jih lahko zdaj poberejo,« je danes beloruski predsednik povedal po srečanju z voditelji obmejnih regij. Lukašenko je dejal, da mu je kanclerka zagotovila, da bodo to vprašanje reševali na ravni EU. »Še obravnavajo ga ne. Podobno je z njeno drugo obljubo, da nas bo povezala s kontaktnimi osebami v EU. Ti se niti ne javijo. Ko jih kliče naš zunanji minister Vladimir Makej, so bodisi na službeni poti bodisi kje drugje,« je dodal Lukašenko. Če Nemčija ne bo vzela teh ljudi, bo zanje poskrbela Belorusija, je obljubil. »Kaj pa naj naredimo. Nimamo kaj. A vseeno moramo zahtevati od Nemcev, da jih vzamejo.«

Grožnje s še ostrejšimi sankcijami

Poljski premier Mateusz Morawecki je včeraj ponovil, da Belorusija uporablja migrante kot orožje v hibridni vojni, ki da je največji poskus destabilizacije Evrope od konca hladne vojne.

Hkrati je izjavil, da upa, da bodo beloruske oblasti same rešile krizo. »Hočemo dati možnost Lukašenku, da naredi korak nazaj in vrne migrante tja, od koder so prišli,« je povedal. V nasprotnem, je zagrozil, bodo v Varšavi razmislili, da bodo proti vzhodni sosedi uvedli še ostrejše gospodarske sankcije, med drugim tudi zaprli mejo med državama.

Do zdaj so po njegovih besedah zaradi pritiska migrantov zaprli le avtomobilski prehod v vasi Kuźnica. A že ta ukrep je povzročil transportno zmedo na meji. Edini odprti mejni prehod v regiji je ostal v poljski vasi Bobrowniki oziroma beloruski Berestovici, od koder so že pred dvema tednoma prišle novice o ogromnih vrstah tovornjakov na obeh straneh meje. Čakalne vrste so dolge tudi več kot 25 kilometrov, na prehod meje morajo tovornjakarji čakati tudi do 80 ur, vsak dodaten dan, ki ga morajo preživeti v vrsti ob meji, pa podraži pošiljko za najmanj 500 dolarjev.

Tako se je migrantska kriza sprevrgla v transportno, ki je člane svetovalnega sveta tujih vlagateljev pri ruski vladi, v katerem so predstavniki velikih družb, kakor so Danone, Mars, Metro, PepsiCo, Sanofi, Coca-Cola in Unilever, prejšnji teden prisilila, da so podpredsedniku ruske vlade Andreju Belousovu poslali prošnjo, naj poskusi pomagati, da se bodo tamkajšnje razmere uredile. Največji tuji vlagatelji v Rusiji so opozorili vlado, da prek belorusko-poljske meje pride okoli 10 odstotkov ruskega blagovnega uvoza, tudi nujne surovine in medicinski izdelki, kar 90 odstotkov pošiljk pripeljejo po cesti.

V pismu so zapisali, da bodo zaradi transportne krize na meji morali dvigniti cene, saj alternativni prevozi prek Latvije ali Litve podražijo pot enega tovornjaka najmanj za 300 dolarjev. Oraz Durdijev iz družbe AB InBev Efes, ki proizvaja piva Bud, Stella Artois in Corona Extra, se boji, da bodo zaradi zamud pri dostavi surovin morali zmanjšati proizvodnjo, omejiti prodajo in dvigniti cene. Ko so direktorico Nacionalne zveze strokovnjakov za transport in logistiko Olgo Fedotkino vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi Varšava izpolnila grožnjo o popolnem zaprtju meje, je ta odgovorila zgolj: »To si je težko celo predstavljati.«