Macron: Humanitarna pomoč obleganim v Mariupolju »v tej fazi« ni mogoča
- Moskva odločila, da bo bistveno zmanjšala vojaško dejavnost v okolici Kijeva in Černigova
- V Istanbulu se na pogajanjih v živo srečujejo ukrajinski in ruski predstavniki predsedniških svetovalcev.
- Na pogajanjih je tudi ruski oligarh Roman Abramovič.
- Rusija naj bi bila pripravljena opustiti nekatere zahteve in Ukrajini dovolila članstvo v EU.
- V Ukrajini se bori že 20.000 tujcev, evropske države odsvetujejo državljanom, da se priključujejo boju.
- Cene nafte so se takoj znižale za že več kot pet odstotkov.
- Slovenija bi po Poklukarjevih besedah lahko sprejela 50 bolnikov iz Ukrajine.
19.50 Putin z Macronom o humanitarnih razmerah v Ukrajini in ruskem plinu
Ruski predsednik Vladimir Putin je francoskega kolega Emmanuela Macrona danes seznanil z ukrepi ruske vojske za zagotavljanje humanitarne pomoči in varno evakuacijo civilistov v Ukrajini, tudi iz Mariupolja, ki ga oblegajo ruske sile. Pri tem je dejal, da morajo ukrajinski »nacionalisti« v Mariupolju odložiti orožje, so sporočili iz Kremlja.
Putin in Macron sta v telefonskem pogovoru posebno pozornost namenila humanitarnim vprašanjem v Ukrajini, so sporočili iz Kremlja.
Poudarjeno je bilo, da se morajo ukrajinski nacionalistični militanti za rešitev težke humanitarne situacije v tem mestu nehati upirati in odložiti orožje, so zapisali v sporočilu, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Macron pa je Putinu predstavil humanitarno misijo, ki jo skušajo izvesti skupaj s Turčijo in Grčijo za pomoč ljudem v obleganem Mariupolju. Kot so po pogovoru sporočili iz Elizejske palače, pogoji za izvedbo te humanitarne operacije »v tej fazi niso izpolnjeni«. Putin je francoskemu predsedniku odgovoril, da bo »o tem razmislil«, preden mu bo odgovoril.
Po navedbah Kremlja gre za nadaljevanje pogovorov med voditeljema o razmerah v Ukrajini, ki so potekali tudi v kontekstu današnjega novega kroga pogajanj med rusko in ukrajinsko delegacijo v Istanbulu.
Putin in Macron sta se po poročanju tujih agencij dotaknila tudi odločitve o prehodu na plačevanje ruskega plina v rubljih, zlasti za države EU. Putin je namreč v odzivu na zahodne sankcije minuli teden napovedal, da bo Rusija za dobavo plina zahtevala plačilo v rubljih.
Putin in Macron sta se od začetka ruske invazije na Ukrajino večkrat slišala po telefonu, nazadnje prejšnji torek.
19.45 Biden in zavezniki vztrajajo pri odločnosti v odnosu do Rusije
Ameriški predsednik Joe Biden se je danes v telefonskem pogovoru s štirimi evropskimi voditelji zavzel za nadaljevanje odločnosti v odnosu do Rusije zaradi njene invazije v Ukrajini, dokler se grozodejstva Rusije ne bodo končala, so po pogovorih sporočili iz urada britanskega premierja Borisa Johnsona.
Poleg Bidna in Johnsona so v telefonskem pogovoru sodelovali še francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in italijanski premier Mario Draghi.
Rusija naj bi zaradi težav z uresničevanjem vojaških ciljev zmanjšala svoje ambicije v Ukrajini, Moskva pa naj bi se tudi uradno odločila, da ofenzivo osredotoči na vzhod Ukrajine. Obenem naj bi prišlo do določenega napredka v pogajanjih med rusko in ukrajinsko delegacijo v Turčiji.
Pet voditeljev je ob tem poudarilo, da se odločnost zaveznikov do Rusije, ki se med drugim kaže v ostrih sankcijah, ne bo omajala, dokler Rusija ne prekine vojne in umakne svojih vojakov iz Ukrajine.
Biden je o Ukrajini govoril tudi s premierjem Singapurja Leejem Hsienom Loongom, ki ga je obiskal v Beli hiši. Med fotografiranjem pred pogovorom je ameriški predsednik dejal, da se svetovni red sooča z velikimi izzivi, pri čemer je rusko vojno proti Ukrajini označil za nujno grožnjo tako za Evropo kot tudi Indijsko-pacifiško regijo in napad na osnovna načela mednarodnega reda.
19.00 Ponovno odprti lokali v Odesi so znak, da se Ukrajinci počutijo varne
Med glasnimi sirenami za zračne napade, neizogibnimi kontrolnimi točkami in pogostimi patruljami, ki krožijo po mestu, ter vseprisotnim strahom pred ruskimi napadi ukrajinsko zgodovinsko in svetovljansko pristanišče Odesa počasi spet poskuša pridobiti veličastno sproščenost. »Kot da bi bilo to še eno orožje v boju proti Kremlju,« poroča BBC.
Klubi, restavracije na plaži in saloni za manikuro so odprti, tudi glasbene koncerte prirejajo, a v popoldanskem času, da so lahko ljudje še pred policijsko uro doma. Odesa ni »živa« zato, ker bi tako kljubovala ruskemu agresorju. To je znak, da si ljudje čim prej želijo nekdanjo »normalnost«, ugotavlja BBC, in da spremljajo fronto okrog Črnega morja ter da se počutijo varne.
Severno od mesta, na priljubljeni vetrovni plaži, je videti bodečo žico, tam so tudi mine in vreče s peskom, ki blokirajo dostop do morja. Ruske ladje so se umaknile, je za BBC dejal Anatolij, 27-letni ukrajinski vojak, ki upravlja protiletalsko puško: »Tu ne bodo zmagali. Drago bodo plačali, če samo poskusijo pristati na obali.«
Ruski napadi na ukrajinske položaje blizu Črnega morja izgubljajo moč. Toda ali lahko napadejo z morja? Hanna Shelest, analitičarka in direktorica varnostnega programa pri ukrajinskem svetu za zunanjo politiko, meni, da bi Odesa morda padla, če bi Moskvi prijazni voditelji privolili v predajo v prvih dneh vojne. To, je dejala za BBC, zdaj ni več mogoče, Rusi pa bodo težko napadli pristanišče brez podpore kopenske baze: »Upoštevajoč tehnične pogoje in teren Odese ni mogoče zlahka zavzeti z morja. Zgodovina je to večkrat dokazala.«
Medtem se kilometrski predori pod mestom znova spreminjajo v zaklonišča – za vsak primer, če jih napadejo iz zraka. V temnih kotih mreže predorov, ki so jo uporabljali med prvo in drugo svetovno vojno ter rusko državljansko vojno, čakajo vzmetnice in hrana.
19.00 EU bo usklajevala razdeljevanje pomoči iz zasebnih donacij za Ukrajino
Evropska unija bo v prihodnje usklajevala razdeljevanje pomoči iz zasebnih donacij za Ukrajino. Evropska komisija je v ta namen vzpostavila nov sistem za usmerjanje donacij iz zasebnega sektorja v Ukrajino, Moldavijo in sosednje države članice EU, da bi pomagala beguncem in notranje razseljenim osebam, so danes sporočili v Bruslju.
EU bo v okviru kampanje Skupaj za Ukrajino koordinirala dostavo obsežnih donacij življenjsko pomembnega blaga in opreme, kot so zdravila, cepiva, medicinska oprema, šotori, postelje in zaščitne odeje. Prevoz bo potekal v sodelovanju z belgijsko civilno zaščito in prek strateške rezerve rescEU v okviru mehanizma EU za civilno zaščito.
Te donacije lahko pomagajo zmanjšati tveganje za epidemijo in zaščititi najbolj ranljive, zlasti otroke, so poudarili pri Evropski komisiji.
Kot so še navedli, lahko ustanove svoje ponudbe pošljejo na naslov ECHO-private-donations@ec.europa.eu. Ponudbe bodo nato pregledali skupaj z državami, ki prosijo za pomoč, da bi določili njihove potrebe.
EU bo pomagala zagotoviti tudi cepivo za otroke v Ukrajini. Po besedah evropske komisarke za zdravje Stele Kiriakides so od francoske farmacevtske družbe Sanofi prejeli 200.000 odmerkov cepiva proti davici in tetanusu, ki jih bodo namenili za Ukrajino.
Dodatnih 70.000 odmerkov cepiva pa bodo prek mehanizma EU za civilno zaščito poslali na Češko, Slovaško in Moldavijo, je dejala komisarka na srečanju ministrov za zdravje EU, ki so danes v Bruslju razpravljali tudi o zdravstvenih in humanitarnih razmerah v Ukrajini.
18.10 Poklukar: Slovenija lahko sprejme več kot 50 ukrajinskih bolnikov
Slovenija lahko sprejme več kot 50 ukrajinskih bolnikov, je po današnjem zasedanju evropskih ministrov za zdravje sporočil slovenski zdravstveni minister Janez Poklukar. Zaenkrat je Slovenija ponudila sprejem štirih bolnih oseb, med njimi enega otroka, je še dejal.
Slovenija lahko po besedah ministra Poklukarja sprejme več kot 50 ukrajinskih bolnikov, ki so v državah članicah EU, ki mejijo na Ukrajino. Zmogljivosti so na voljo v kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru ter celjski bolnišnici, je pojasnil v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju.
Zaenkrat je Slovenija v okviru dveh sistemov ponudila možnost sprejema štirih bolnikov, med njimi tudi enega otroka, je še povedal minister. Vendar pa zaenkrat še ni bila sprejeta odločitev o tem, ali bodo tudi dejansko prišli v Slovenijo.
Kot je povedal Poklukar, to, kam bodo premestili bolnike, ni odvisno od stroke, ampak predvsem od tega, kje imajo ti bolniki sorodnike in znance.
Minister je dejal še, da je na današnjem zasedanju podprl predlog Poljske in še več drugih držav za vzpostavitev posebnega mehanizma za financiranje zdravljenja ukrajinskih bolnikov. Poljska jih namreč gosti skoraj 2000, kar predstavlja pomembne finančne posledice, je povedal.
17.45 Nizozemska, Belgija in Irska izgnale ruske diplomate
Nizozemska, Belgija in Irska so zadnje v nizu držav, ki so se odločile za izgon ruskih diplomatov zaradi njihovih dejavnosti, ki niso v skladu z diplomatskimi standardi. Ruski diplomati naj bi delovali kot vohuni. Moskva pa je danes v povračilo za izgon njenih diplomatov iz baltskih držav izgnala deset diplomatov teh držav.
Nizozemska bo izgnala 17 ruskih diplomatov, ki so bili aktivni kot obveščevalci, je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. Kot je ob tem navedlo, so na pogovor poklicali ruskega veleposlanika v Haagu in ga obvestili o izgonu diplomatov.
Razlog za to so informacije, ki kažejo, da so »omenjene osebe, akreditirane kot diplomati, tajno dejavne kot obveščevalci«, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navedlo ministrstvo.
Za podobno potezo se je odločila tudi Belgija, ki je sprejela odločitev o izgonu 21 ruskih diplomatov zaradi suma vohunjenja, je danes sporočila belgijska zunanja ministrica Sophie Wilmes. Kot je pojasnila v parlamentu in na Twitterju, je bila ta poteza usklajena s sosednjo Nizozemsko.
Irska pa je danes sporočila, da bo izgnala štiri ruske diplomate zaradi njihovih dejavnosti, ki »ne ustrezajo mednarodnim standardom diplomatskega vedenja«. V Dublinu so ob tem pojasnili, da želijo ohraniti diplomatske kanale odprte, saj da je to pomembno v luči ruske invazije na Ukrajino, še navaja AFP.
Gre za zadnje v nizu odločitev zahodnih držav o izgonu ruskih diplomatov. V ponedeljek je izgon petih ruskih diplomatov napovedala tudi Severna Makedonija, pred njo pa tudi že ZDA, Poljska, Slovaška in baltske države, in sicer zaradi dejavnosti, ki niso v skladu z njihovim diplomatskim statusom.
Moskva se je medtem odločila za povračilni ukrep proti baltskim državam. Tako je danes izgnala po tri diplomate Estonije in Latvije ter štiri iz Litve, je poročal Reuters, ki se sklicuje na rusko zunanje ministrstvo.
17.10 Podoljak: Ukrajina želi okrepljeno različico 5. člena
Svetovalec ukrajinskega predsednika Zelenskega Mihajlo Podoljak je na Twitterju zapisal, da si njegova država želi okrepljeno različico 5. člena, poroki za ukrajinsko varnost v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo pa bi bile na primer osrednje članice Nata - ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Turčija. Sporazum bi potrjevali na referendumu v Ukrajini in v parlamentih držav zaščitnic.
Ob teh varnostnih zagotovilih bi bila torej Ukrajina pripravljena pristati na trajno nevtralnost, to pa bi vključevalo tudi določilo, da na ukrajinskem ozemlju ne bi bilo tujih sil ali vojaških baz, lahko pa bi izvajali skupne vaje s tujimi vojskami držav, ki bi mednarodnopravno jamčile za njeno varnost. Obenem pa ti varnostni vidiki po pričakovanjih Kijeva ne bi v ničemer preprečevali prizadevanj za vstop države v EU.
16.45 Japonska prepovedala izvoz zlata v Rusijo
Japonska bo prepovedala izvoz dragocenih kovin, kot je zlato, v Rusijo, zaradi invazije na Ukrajino pa je Moskvi zagrozila še z dodatnimi sankcijami. S tem sledi napovedim premierja Fumia Kishide o stopnjevanju pritiska.
Kot so danes sporočili z japonskega ministrstva za finance, Japonska s 5. aprilom uvaja več sankcij zoper Rusijo, poleg prepovedi izvoza dragocenih kovin še prepoved izvoza luksuznih avtomobilov, nakita, kozmetike in alkoholnih pijač.
Za izvoz zlata v Rusijo bo na Japonskem tako po novem potrebna predhodna odobritev japonskega finančnega ministra, poročajo tuje tiskovne agencije.
V Tokiu so se za ta korak odločili, potem ko so se za omejitev transakcij z Rusijo, vezanih na zlato, odločili v ZDA in Veliki Britaniji. Sicer pa sta se skupina držav G7 in EU minuli teden zavezali, da bosta blokirali transakcije ruske centralne banke z zlatimi rezervami. S to potezo želijo preprečiti, da bi se Moskva izognila zahodnim sankcijam.
16.30 Dialog med Rusijo in ZDA po mnenju Kremlja kljub Bidnovim izjavam potreben
V Kremlju kljub nedavnim nesoglasjem med Washingtonom in Moskvo zaradi izjav ameriškega predsednika Joeja Bidna menijo, da je dialog med Rusijo in ZDA potreben. Biden, ki je Moskvo razburil z izjavami o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, se bo o ruski invaziji na Ukrajino danes po telefonu pogovarjal z več evropskimi voditelji.
Dialog med Rusijo in ZDA je »potreben« kljub temu, da so Bidnove »osebne žalitve« predsednika Putina imele »negativen vpliv« na dvostranske odnose, je v Moskvi danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.
»To ni samo v interesu obeh držav, ampak v interesu celotnega sveta,« je še dejal Peskov. Menil je tudi, da se bosta morali Rusija in ZDA slej ko prej pogovarjati o strateški stabilnosti in varnostnih vprašanjih, poročanje Interfaxa povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Biden je povzročil precej razburjenja, ko je v govoru v soboto v Varšavi Putina označil za diktatorja, vojnega zločinca in klavca. »Za božjo voljo, ta človek ne sme ostati na oblasti,« je ob tem poudaril. V Beli hiši so zatem poudarili, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo oblasti v Rusiji.
Biden je sicer v ponedeljek na novinarski konferenci v Beli hiši dejal, da se ne bo opravičeval in ne bo vzel nazaj svojih besed o Putinu. Znova je tudi pojasnil, da ne zagovarja spremembe režima v Rusiji.
Ameriški predsednik se bo sicer danes o ruski invaziji, ki traja že več kot mesec dni, po telefonu pogovarjal s ključnimi evropskimi zavezniki, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila Bela hiša.
Z voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije naj bi danes popoldne govorili »o najnovejšem razvoju dogodkov glede ruske invazije na Ukrajino«, je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše.
15.45 Cene nafte nižje za več kot pet odstotkov
Novica o napredku v mirovnih pogajanjih med Moskvo in Kijevom je okrepila upanje v skorajšnji konec vojne v Ukrajini, optimizem pa se že odraža tudi na naftnem trgu. Cene nafte so se tako znižale že za več kot pet odstotkov.
Rusija bo v Ukrajini drastično zmanjšala svojo vojaško aktivnost v okolici prestolnice Kijev in bližnjega Černigova, so po dopoldanskem krogu rusko-ukrajinskih pogajanj v Istanbulu sporočili z ruske strani. Na ukrajinski strani so medtem povedali, da je možno tudi srečanje obeh predsednikov, Vladimirja Putina in Volodimirja Zelenskega.
Novi krog pogovorov med državama je potekal v istanbulski palači Dolmabahçe, pogajalce je na dopoldanskem začetku pozdravil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu je tokratni krog pogovorov označil za najbolj očiten napredek na poti k premirju od začetka pogajanj.
Napredek se odraža tudi na naftnem trgu. Cena teksaške lahke nafte, ki bo dobavljena maja, se je do 15.30 po srednjeevropskem času pocenila za 5,94 dolarja na 100,02 dolarja za 159-litrski sod. Majske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pa so šle navzdol za 6,47 dolarja na 106,01 dolarja.
Da bi umirila razmere na trgu pogonskih goriv, je sredi marca tudi slovenska vlada določila najvišje maloprodajne cene goriv. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina je treba od tedaj odšteti 1,503 evra, za liter dizla pa 1,541 evra. Ukrep velja 30 dni.
14.18 Po pogajanjih: Rusija bo zmanjšala vojaško aktivnost v okolici Kijeva in Černigova kot znak pripravljenosti na sporazum
Ukrajinski pogajalec Oleksander Čali je na ukrajinski nacionalni televiziji dejal, da če jim bo uspelo utrditi te ključne določbe, bo Ukrajina v obliki trajne nevtralnosti dejansko lahko imela status neblokovske in nejedrske države. »Na svojem ozemlju ne bomo gostili tujih vojaških oporišč in vojaških kontingentov ter ne bomo vstopali v vojaško-politična zavezništva. Vojaške vaje na našem ozemlju bodo potekale s soglasjem držav, ki to jamčijo.«
Po mnenju ukrajinske strani bi današnja pogajanja lahko upravičila srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom, so povedali ukrajinski pogajalci in dodali, da čakajo na odgovor Rusije.
Rusko obrambno ministrstvo je po pogajanjih tem sporočilo, da bo Rusija »drastično zmanjšala« vojaško aktivnost zunaj Kijeva in Černigova. V govoru na televiziji po pogovorih med rusko in ukrajinsko pogajalsko skupino v Istanbulu je namestnik ruskega obrambnega ministra Aleksander Fomin dejal, da se je Moskva odločila, da bo »bistveno zmanjšala vojaško dejavnost v okolici Kijeva in Černigova, da bi povečala medsebojno zaupanje za prihodnja pogajanja za dogovor in podpis mirovnega sporazuma z Ukrajino.«
12.23 Dinamika na terenu ne kaže, da bi se pogajanja lahko končala pozitivno
Ruski oligarh Roman Abramovič in ukrajinski poslanec Rustem Umerov sta se menda dogovorila za nadaljnjo serijo pogovorov s pogajalci, ki naj bi potekala v različnih hotelih po Istanbul. Kot navaja Guardian, je Abramovičeva prisotnost v pogajalski sobi namigovala, da bi se vzporedna pogajanja morda lahko končala v korist uradnih pogovorov. Sinan Ülgen iz istanbulskega možganskega trusta Center za ekonomske in zunanjepolitične študije (EDAM) pa je dejal: »Če bi na koncu pogovorov obe strani podali izjavo, v kateri bi opisali določeno stopnjo konvergence, bi bilo to zelo pozitivno. Mislim pa, da imamo prevelika pričakovanja od današnjih pogovorov. Mislim, da dinamika na terenu ni ravno primerna za tovrstne ... bolj pozitivne izide.«
In kakšno je stanje na terenu?
Ruska raketa je zadela stavbo regionalne uprave v južnoukrajinskem pristaniškem mestu Mikolajev, pri čemer je pod ruševinami ujetih 11 ljudi. Rusija je sporočila, da je uničila skladišče goriva v regiji Rivne na zahodu Ukrajine. Ukrajinske sile nadaljujejo protinapade severozahodno od Kijeva, Rusija pa je nadaljevala z močnim obstreljevanjem Mariupolja, je sporočila britanska vojaška obveščevalna služba. Ukrajinsko tožilstvo je sporočilo, da je bilo od začetka invazije Rusije ubitih 144 otrok in več kot 220 ranjenih. Več kot mesec dni po vojni je več kot 3,8 milijona ljudi pobegnilo v tujino.
10.48 Slabost Abramoviča na prejšnjih pogajanjih najverjetneje ni bila posledica zastrupitve
Pred začetkom današnjih pogovorov v Istanbulu je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba v intervjuju za lokalni ukrajinski medij dejal, da vsem, ki se udeležujejo pogajanj z Rusko federacijo, svetuje, naj »ne jedo in ne pijejo ničesar in se po možnosti izogibajo dotikanju katere koli površine«. Opozorilo prihaja v luči domnevne zastrupitve ruskega milijarderja Romana Abramoviča in ukrajinskih pogajalcev v začetku tega meseca na mirovnih pogajanjih na ukrajinsko-beloruski meji. Reuters je sicer citiral neimenovanega ameriškega uradnika, ki je dejal, da podatki obveščevalnih služb kažejo, da so simptomi moških posledica »okoljskih« dejavnikov, in ne zastrupitve. Tudi Moskva je uradno zanikala možnost zastrupitve. Abramovič se sicer udeležuje tudi današnjih pogajanj.
10.25 Rusija v mirovnih pogajanjih opustila zahtevo po »denacifikaciji«
Rusija naj bi tako po poročanju omenjenega časopisa bila pripravljena končati ogenj brez izpolnitve svoje zahteve po »denacifikaciji« Ukrajine, če bi se ta vzdržala razvoju jedrskega orožja, opustila začeta prizadevanja za pridružitev Natu in zavrnila gostovanja tujih vojaških oporišč. Po poročanju FT osnutek dokumenta o premirju ne omenja »denacifikacije« in »demilitarizacije« Ukrajine in niti ne razpravlja o pravni zaščiti ruskega jezika v Ukrajini. Vsa tri vprašanja so bila del prvotnih zahtev po premirju, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin razglasil 17. marca.
10.10 Ruskega milijarderja Romana Abramoviča opazili na pogajanjih med Ukrajino in Rusijo
Ruskega milijarderja Romana Abramoviča, lastnika nogometnega kluba Chelsea, so opazili med pogajanji v Istabulu. Na fotografijah, ki so jih objavili turški mediji, sedi za mizo poleg Ibrahima Kalina, tiskovnega predstavnika predsednika Erdoğana in nosi prevajalske slušalke. Kalin naj bi pomagal pri usklajevanju srečanj med ruskim oligarhom in članom ukrajinske delegacije. Navzočnost Abramoviča nakazuje, da je še vedno na neki ravni vpleten v poskuse mediacije, čeprav ga ni za glavno mizo ruske in ukrajinske delegacije, poudarja BBC. Včeraj so se sicer pojavila poročila, da je utrpel simptome domnevne zastrupitve na mirovnih pogajanjih na ukrajinsko-beloruski meji v začetku tega meseca.
9.22 Erdoğan: Obe strani imata legitimne pomisleke, a prišli smo do točke, ko potrebujemo konkretne rezultate
9.05 Ukrajina ima nadzor nad prestolnico
Obrambno ministrstvo Združenega kraljestva v dnevnem poročilu pravi, da so ukrajinske sile izvedle »lokalizirane« protinapade severozahodno od Kijeva, pri čemer so Ruse odrinili s številnih položajev, kljub temu pa da ruske sile še vedno predstavljajo veliko grožnjo prestolnici. Rusija je, kot navaja BBC, nadaljevala ofenzivo na Mariupolj z močnim obstreljevanjem, a ukrajinske sile še vedno nadzorujejo središče mesta. Drugod ruske čete ohranjajo blokirane položaje, medtem ko poskušajo reorganizirati in ponastaviti svoje sile.
8.22 Evropske države odsvetujejo državljanom, da se priključujejo boju proti Rusom v Ukrajini
Pulitzerjev center za poročanje o krizah navaja, da se je objava povabila k bojem ukrajinskega predsednika Zelenskega mnogim posameznikom zdela zelo vabljiva. »Borci so kmalu začeli prihajati čez poljsko mejo, ne le iz ZDA in Združenega kraljestva, ampak tudi iz Indije, Avstralije, Japonske, Finske, Brazilije, Kanade, Izraela, Južne Koreje in drugih držav. Večina je sama financirala svoja potovanja, pogosto v nasprotju z ukazi svojih vlad,« navaja Pulitzerjev center.
Kot smo v Delu poročali, so nekatere države odkrito priznale, da so njihovi državljani kot prostovoljci poprijeli za orožje, druge udeležbo zanikajo, mnoge pa (uradnih) podatkov o tem nimajo. Postavlja pa se vprašanje, ali je takšno početje sploh zakonito. Češka, denimo, po zakonodaji prepoveduje udeležbo svojih državljanov na tujih bojiščih, a so v primeru Ukrajine pripravljeni pogledati skozi prste. Se v Ukrajini borijo tudi Slovenci?
7.00 Rusija bi jedrsko orožje uporabila le, če bi obstajala nevarnost za obstoj njihove države
Da bi Rusija jedrsko orožje uporabila le, če bi obstajala grožnja obstoju države – in ne zaradi vojne v Ukrajini, je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov dejal včeraj v intervjuju za PBS Newshour. »Kakršen koli izid operacije seveda ni razlog za uporabo jedrskega orožja,« je dejal Peskov. »Imamo varnostni koncept, ki zelo jasno pravi, da lahko le takrat, ko obstaja grožnja za obstoj naše države, uporabimo in bomo dejansko uporabili jedrsko orožje.« Ko so ga vprašali o izjavah ameriškega predsednika Joeja Bidena, ki je Vladimirja Putina označil za »mesarja« in izjavil, da ruski predsednik ne bi smel več ostati na oblasti, je Peskov dejal, da »je izjava precej skrb vzbujajoča in je osebna žalitev«. Dodal je tudi, da predsednik Združenih držav ne odloča, kdo bo in kdo ne bo predsednik Ruske federacije.
6.45 Pričakovanja glede pogajanj na obeh straneh nizka
Nobena stran ne pričakuje, da bi pogajanja pripeljala do preboja. Pogovori bodo potekali med ruskim in ukrajinskim predsedniškim svetovalcem (ukrajinsko delegacijo vodita obrambni minister Oleksij Reznikov in svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak), in ne na ravni zunanjih ministrov. Turčija je gostila že prve pogovore Rusije in Ukrajine na visoki ravni v začetku aprila v Antalyi, na katerih pa strani nista dosegli preboja. Tudi tokrat so pričakovanja pred srečanjem nizka. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je opozoril, da na pogajanjih doslej niso dosegli napredka in da tudi tokrat ne gre pričakovati večjih prebojev.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je o pogovorih v Istanbulu dejal: »Ne bomo trgovali z ljudmi, zemljo ali suverenostjo. Minimalni program bodo humanitarna vprašanja, maksimum pa je dogovor o premirju,« je dejal na nacionalni televiziji. Toda svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva Vadim Denisenko je dejal, da dvomi, da bo kakšen preboj. Visoki uradnik ameriškega zunanjega ministrstva je izrazil podoben dvom in dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin ni videti pripravljen na kompromise.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred kratkim dejal, da se je pripravljen pogovarjati o nevtralnosti Ukrajine, kar je ena ključnih zahtev Rusije na pogajanjih. Kot je pojasnil v pogovoru z ruskimi novinarji, ukrajinski pogajalci temeljito preučujejo to možnost. Zelenski je že pred tem dejal, da je pripravljen razmisliti o nevtralnosti (kar pomeni, da se Ukrajina ne bi vojaško povezala z drugimi), vendar ne pred tem, ko bi izvedli referendum ali bi se ruski vojaki umaknili iz Ukrajine, kar v realnosti pomeni, da so med Ukrajino in Rusijo skoraj nepremostljive razlike v pričakovanjih. Še večji izziv kot v začetku vojne so zdaj postali humanitarni koridorji, saj se je Ukrajina zaradi strahu pred ruskimi napadi odločila, da jih ne bo izvajala.
6.30 Novi krog pogajanj tokrat v živo
V Bruslju pa se danes sestajajo ministri za zdravje članic EU, ki bodo med drugim razpravljali o zdravstvenih in humanitarnih razmerah v Ukrajini.
