7. člen
Madžarska in Poljska spet v oslovski klopi
Na zasedanju ministrov za evropske zadeve o postopkih po 7. členu, madžarski zakonodaji o LGBTI in poljskem spodkopavanju vladavine prava.
Odpri galerijo
Konec tedna je v Varšavi potekala velika parada ponosa. FOTO: Wojtek Radwanski/AFP
Madžarska in Poljska bosta ostali pod drobnogledom v okviru ugotavljanja kršitev temeljnih vrednot Unije. To izhaja iz razprave ob današnji ponovni obravnavi obeh držav v postopku po 7. členu pogodbe o EU, ki poteka prvič po dolgem času.
Obravnavo je sklicalo portugalsko predsedstvo. Kaj bo glede postopkov po 7. členu naredila Slovenija, še ni znano. Iz vlade so doslej prihajala bolj ali manj nejasna sporočila. Kot je pojasnil nemški državni minister za EU Michael Roth, bodo postopki trajali, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za njihovo končanje. Glede Poljske je omenil velike dvome o neodvisnosti sodstva in sodbe Sodišča EU v povezavi z njo, ki še morajo biti izpeljane. Pri Madžarski imajo dvome o znanstveni svobodi, medijskem pluralizmu, vedenju do opozicije, pravicah manjšin, od etničnih do spolnih ...
Tudi prejšnji teden sprejeto madžarsko zakonodajo, s katero naj bi mlajšim od 18 let onemogočili dostop do vsebin, ki prikazujejo homoseksualnost ali spreminjanje spola, Roth vidi kot veliko težavo. To ravnanje vlade Viktorja Orbána je kritiziralo več ministrov. Francoski državni sekretar za EU Clément Beaune je izrazil globoko zaskrbljenost »o novem madžarskem zakonu, ki je bil izglasovan pred nekaj dnevi in očitno predstavlja diskriminacijo ene spolne usmeritve, homoseksualnosti, ki jo obravnava kot obliko grožnje in propagande«.
Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je bentil, da je »to, kar si dovolijo na Madžarskem, neevropsko in nekaj, česar v 21. stoletju ne bi smelo biti«. V njegovih očeh ljudem ne bi smeli predpisovati, kako naj živijo. Sramotno je, da takšna razprava sploh poteka, je nadaljeval. Po mnenju Asselborna je bolj nevarno kot »Orbánove halucinacije« vprašanje poljskega spoštovanja sodb Sodišča EU, njegovega primata. Če se tega ne spoštuje, bo vse v EU uničeno; to pa ne more biti v interesu Poljske. Ne delamo postopka po 7. členu 'za hec',« je pojasnjeval Luksemburžan.
Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó se je branil z napadom. Ob prihodu na zasedanje je kritikom iz medijskih in političnih vrst očital, da novega zakona, ki po njegovih razlagah ni proti nobeni skupnosti, sploh niso prebrali. »Najprej preberite, nato kritizirajte,« je svetoval. Izobrazba otrok do 18. leta o spolni usmeritvi je skladno z novim zakonom po njegovih besedah izključna pravica staršev. »Ne sme se zgoditi, da moj sin pride iz šole, usmerjen s propagando, za katero nočem, da ji je izpostavljen do 18. leta,« je pojasnjeval Szijjártó.
Kot so pojasnili na stalnem predstavništvu pri EU, bo Slovenija s skorajšnjim prevzemom predsedovanja svetu EU v položaju nevtralnega pogajalca, ki mora iskati uravnoteženost med različnimi pogledi članic EU in dosegati njihovo zbliževanje. V takšnem kontekstu bo sprejemala tudi odločitve o pridružitvah različnim izjavam posameznih držav članic oziroma skupin članic EU. Izjavi o novi madžarski zakonodaji se ni pridružila.
Obravnavo je sklicalo portugalsko predsedstvo. Kaj bo glede postopkov po 7. členu naredila Slovenija, še ni znano. Iz vlade so doslej prihajala bolj ali manj nejasna sporočila. Kot je pojasnil nemški državni minister za EU Michael Roth, bodo postopki trajali, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za njihovo končanje. Glede Poljske je omenil velike dvome o neodvisnosti sodstva in sodbe Sodišča EU v povezavi z njo, ki še morajo biti izpeljane. Pri Madžarski imajo dvome o znanstveni svobodi, medijskem pluralizmu, vedenju do opozicije, pravicah manjšin, od etničnih do spolnih ...
Države Beneluksa so pripravile izjavo o dogajanju glede LGBTI na Madžarskem. Pridružilo se jim jih je še deset: Nemčija, Francija, Španija, Litva, Latvija, Estonija, Danska, Finska, Švedska in Irska. Odločno so se postavile proti madžarski diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti. Stigmatiziranje oseb LGBTI da je kršitev njihovih temeljnih pravic iz listine EU in mednarodnega prava. Pozivajo evropsko komisijo kot varuhinjo pogodb k ukrepanju, tudi s tožbo na sodišču EU.
Tudi prejšnji teden sprejeto madžarsko zakonodajo, s katero naj bi mlajšim od 18 let onemogočili dostop do vsebin, ki prikazujejo homoseksualnost ali spreminjanje spola, Roth vidi kot veliko težavo. To ravnanje vlade Viktorja Orbána je kritiziralo več ministrov. Francoski državni sekretar za EU Clément Beaune je izrazil globoko zaskrbljenost »o novem madžarskem zakonu, ki je bil izglasovan pred nekaj dnevi in očitno predstavlja diskriminacijo ene spolne usmeritve, homoseksualnosti, ki jo obravnava kot obliko grožnje in propagande«.
Kaj je bolj nevarno od Orbánovih halucinacij?
Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je bentil, da je »to, kar si dovolijo na Madžarskem, neevropsko in nekaj, česar v 21. stoletju ne bi smelo biti«. V njegovih očeh ljudem ne bi smeli predpisovati, kako naj živijo. Sramotno je, da takšna razprava sploh poteka, je nadaljeval. Po mnenju Asselborna je bolj nevarno kot »Orbánove halucinacije« vprašanje poljskega spoštovanja sodb Sodišča EU, njegovega primata. Če se tega ne spoštuje, bo vse v EU uničeno; to pa ne more biti v interesu Poljske. Ne delamo postopka po 7. členu 'za hec',« je pojasnjeval Luksemburžan.
Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó se je branil z napadom. Ob prihodu na zasedanje je kritikom iz medijskih in političnih vrst očital, da novega zakona, ki po njegovih razlagah ni proti nobeni skupnosti, sploh niso prebrali. »Najprej preberite, nato kritizirajte,« je svetoval. Izobrazba otrok do 18. leta o spolni usmeritvi je skladno z novim zakonom po njegovih besedah izključna pravica staršev. »Ne sme se zgoditi, da moj sin pride iz šole, usmerjen s propagando, za katero nočem, da ji je izpostavljen do 18. leta,« je pojasnjeval Szijjártó.
Slovenija že kot nevtralni pogajalec
Kot so pojasnili na stalnem predstavništvu pri EU, bo Slovenija s skorajšnjim prevzemom predsedovanja svetu EU v položaju nevtralnega pogajalca, ki mora iskati uravnoteženost med različnimi pogledi članic EU in dosegati njihovo zbliževanje. V takšnem kontekstu bo sprejemala tudi odločitve o pridružitvah različnim izjavam posameznih držav članic oziroma skupin članic EU. Izjavi o novi madžarski zakonodaji se ni pridružila.
