Vrh EU
Madžarsko-poljska blokada finančnega svežnja EU je končana
Na vrhu EU potrjen nemški predlog kompromisa. A prvih postopkov za odvzem evropskih sredstev kršiteljem ne bo še vsaj do leta 2022.
Odpri galerijo
Madžarski premier Viktor Orbán je na vrhu EU prepričan v zmago zdravega razuma. FOTO: John Thys/AFP
Bruselj – Na vrhu EU je s potrditvijo osnutka predlaganih sklepov konec madžarsko-poljske blokade več kot 1800 milijard evrov vrednega finančnega svežnja, sestavljenega iz večletnega proračuna in načrta za okrevanje. Obveljal bo tudi kompromis o uredbi o mehanizmu pogojevanja izplačil s pravno državo.
»Zdaj lahko začnemo z izvajanjem in obnovo naših gospodarstev,« je tvitnil predsednik evropskega sveta Charles Michel. Sveženj za okrevanje bo usmerjen predvsem v digitalno in zeleno tranzicijo. Sklepi, ki so nastali v pogajanjih nemškega predsedstva z Madžarsko in Poljsko, so bili na začetku zasedanja pozitivno ocenjeni.
»Vesela sem, da smo našli pot naprej,« je ob prihodu na vrh povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Tudi madžarski in poljski premier Viktor Orbán in Mateusz Morawiecki popoldne v Bruslju nista skrivala zadovoljstva. »Smo le palec od soglasja,« je povedal Orbán. Po njegovih besedah se ne bojujejo le za zmago EU, ampak tudi zdravega razuma. Ko milijoni potrebujejo pomoč, se moramo vesti razumno in sprejemati vzdržne rešitve, je prepričan.
Njegov poljski kolega Morawiecki je ocenil, da se bomo s sklepi ognili samovoljnim politično motiviranim odločitvam, saj je proračunski nadzor jasno ločen od pravil vladavine prava, ki so zapisana v lizbonski pogodbi. »Mešanje obeh ustvarja zelo nevaren položaj, ko so politično motivirane predpostavke v ozadju napadov na katerokoli državo,« je povedal.
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je imela v pogajanjih v rokah taktirko, je pojasnila, da so morali poiskati rešitev za pomisleke Madžarske in Poljske, hkrati pa ohraniti mehanizem pogojevanja in vladavine prava, kot je bilo doseženo v pogajanjih z evropskim parlamentom.
Tudi slovenski premier Janez Janša je ob prihodu na vrh izrazil veselje, »da imamo na mizi kompromisni predlog glede instrumenta, s katerim se prek vladavine prava ščitijo evropska sredstva«. S kompromisom bomo dobili ustrezno zaščito vseh finančnih mehanizmov EU z vladavino prava in sredstva, ki jih nujno potrebujemo za okrevanje po epidemiji, je povedal.
Nekaj blagih zadržkov je izrazil nizozemski premier Mark Rutte, ki je še pričakoval jamstva, da dodatni sklepi evropskega sveta ne omejujejo uporabe postopkov po novem mehanizmu ob pogojevanju izplačil s pravno državo. Iz evropskega parlamenta, iz njegovih vodilnih skupin, so že prišle prve zadržano pozitivne ocene rešitve.
Po sklepih bo kompromis Sveta EU in evropskih parlamentarcev o pogojevanju izplačil z vladavino prava ostal nedotaknjen. A njegovo izvajanje v praksi bo dlje časa odloženo, saj se bodo stvari skoraj zagotovo razčiščevale še v sodnih postopkih. Madžarski in Poljski je zagotovljeno, da bodo ob uporabi uredbe upoštevane nacionalne identitete držav članic v njihovih temeljnih političnih in ustavnih strukturah.
Evropska komisija bo pripravila smernice za izvajanje uredbe. Če bo sprožen postopek za razveljavitev uredbe, jih bo končala šele po razsodbi Sodišča EU, da lahko v smernice vključi relevantne elemente iz nje. Države članice sicer imajo pravico, da sprožijo postopek proti sprejetim aktom. Dokler smernice ne bodo pripravljene, evropska komisija ne bo predlagala ukrepov, ki jih predvideva uredba (krčenje izplačil iz bruseljske blagajne). To bi pomenilo, da prvih postopkov ne bo pred letom 2022 ali 2023.
Ukrepi bodo sicer morali biti sorazmerni z vplivom kršitev vladavine prava na primerno upravljanje proračuna EU ali finančnih interesov Unije. Vzročna zveza med kršitvami in finančnimi interesi Unije pa mora biti dovolj neposredna in ustrezno dokazana. Kot je še zapisano, zgolj ugotovitev, da je bila kršena vladavina prava, ne zadošča za sprožitev mehanizma. Nova pravila bodo veljala samo za izplačila iz prihodnjega proračuna EU in načrta za okrevanje.
»Zdaj lahko začnemo z izvajanjem in obnovo naših gospodarstev,« je tvitnil predsednik evropskega sveta Charles Michel. Sveženj za okrevanje bo usmerjen predvsem v digitalno in zeleno tranzicijo. Sklepi, ki so nastali v pogajanjih nemškega predsedstva z Madžarsko in Poljsko, so bili na začetku zasedanja pozitivno ocenjeni.
»Vesela sem, da smo našli pot naprej,« je ob prihodu na vrh povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Tudi madžarski in poljski premier Viktor Orbán in Mateusz Morawiecki popoldne v Bruslju nista skrivala zadovoljstva. »Smo le palec od soglasja,« je povedal Orbán. Po njegovih besedah se ne bojujejo le za zmago EU, ampak tudi zdravega razuma. Ko milijoni potrebujejo pomoč, se moramo vesti razumno in sprejemati vzdržne rešitve, je prepričan.
Njegov poljski kolega Morawiecki je ocenil, da se bomo s sklepi ognili samovoljnim politično motiviranim odločitvam, saj je proračunski nadzor jasno ločen od pravil vladavine prava, ki so zapisana v lizbonski pogodbi. »Mešanje obeh ustvarja zelo nevaren položaj, ko so politično motivirane predpostavke v ozadju napadov na katerokoli državo,« je povedal.
Nizozemski premier Rutte želi jamstva
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je imela v pogajanjih v rokah taktirko, je pojasnila, da so morali poiskati rešitev za pomisleke Madžarske in Poljske, hkrati pa ohraniti mehanizem pogojevanja in vladavine prava, kot je bilo doseženo v pogajanjih z evropskim parlamentom.
Tudi slovenski premier Janez Janša je zadovoljen s kompromisnim predlogom. FOTO: Yves Herman/AFP
Tudi slovenski premier Janez Janša je ob prihodu na vrh izrazil veselje, »da imamo na mizi kompromisni predlog glede instrumenta, s katerim se prek vladavine prava ščitijo evropska sredstva«. S kompromisom bomo dobili ustrezno zaščito vseh finančnih mehanizmov EU z vladavino prava in sredstva, ki jih nujno potrebujemo za okrevanje po epidemiji, je povedal.
Nekaj blagih zadržkov je izrazil nizozemski premier Mark Rutte, ki je še pričakoval jamstva, da dodatni sklepi evropskega sveta ne omejujejo uporabe postopkov po novem mehanizmu ob pogojevanju izplačil s pravno državo. Iz evropskega parlamenta, iz njegovih vodilnih skupin, so že prišle prve zadržano pozitivne ocene rešitve.
Najprej na Sodišče EU
Po sklepih bo kompromis Sveta EU in evropskih parlamentarcev o pogojevanju izplačil z vladavino prava ostal nedotaknjen. A njegovo izvajanje v praksi bo dlje časa odloženo, saj se bodo stvari skoraj zagotovo razčiščevale še v sodnih postopkih. Madžarski in Poljski je zagotovljeno, da bodo ob uporabi uredbe upoštevane nacionalne identitete držav članic v njihovih temeljnih političnih in ustavnih strukturah.
Na vrhu EU minuta molka v spomin na nekdanjega francoskega predsednika Valéryja Giscarda d'Estainga FOTO: Olivier Hoslet/Reuters
Evropska komisija bo pripravila smernice za izvajanje uredbe. Če bo sprožen postopek za razveljavitev uredbe, jih bo končala šele po razsodbi Sodišča EU, da lahko v smernice vključi relevantne elemente iz nje. Države članice sicer imajo pravico, da sprožijo postopek proti sprejetim aktom. Dokler smernice ne bodo pripravljene, evropska komisija ne bo predlagala ukrepov, ki jih predvideva uredba (krčenje izplačil iz bruseljske blagajne). To bi pomenilo, da prvih postopkov ne bo pred letom 2022 ali 2023.
Le politična izjava vrha EU?
Vodja skupine EPP v evropskem parlamentu Manfred Weber je opozoril, da so sklepi evropskega sveta politično stališče in kot takšni niso pravno zavezujoči. Od evropske komisije pričakuje, da bo mehanizem pogojevanja (iz uredbe, ki je pravno zavezujoča) začela izvajati že prvi dan njegove veljavnosti.
Vodja skupine EPP v evropskem parlamentu Manfred Weber je opozoril, da so sklepi evropskega sveta politično stališče in kot takšni niso pravno zavezujoči. Od evropske komisije pričakuje, da bo mehanizem pogojevanja (iz uredbe, ki je pravno zavezujoča) začela izvajati že prvi dan njegove veljavnosti.
Ukrepi bodo sicer morali biti sorazmerni z vplivom kršitev vladavine prava na primerno upravljanje proračuna EU ali finančnih interesov Unije. Vzročna zveza med kršitvami in finančnimi interesi Unije pa mora biti dovolj neposredna in ustrezno dokazana. Kot je še zapisano, zgolj ugotovitev, da je bila kršena vladavina prava, ne zadošča za sprožitev mehanizma. Nova pravila bodo veljala samo za izplačila iz prihodnjega proračuna EU in načrta za okrevanje.
