Masa kreditov v švicarskih frankih vse manjša

Kreditov v švicarskih frankih je zaradi odplačil vse manj, prihodnji teden je na vrsti nov poskus dogovorne rešitve. Spor je med tem prišel na ustavno sodišče, ki pa še odloča.

V sredo se bodo po napovedih nadaljevala pogajanja med bankami in Združenjem frank, cilj pogajalskega procesa pa je sprejetje sporazuma, ki bi uredil odnose imetnikov kreditov v švicarskih frankih oziroma kreditov v evrih z valutno klavzulo. Okvirni rok za sprejetje sporazuma je tri mesece, rok pa je začel teči 13. novembra. Če dogovora ne bo, ministrstvo za finance ne bo nasprotovalo zakonski rešitvi. Dodajmo, da je Združenje frank pripravilo več verzij zakona o (prisilni) konverziji kreditov, vsi poskusi pa so obtičali v zakonski proceduri.

Kmalu peta obletnica kreditnega šoka

Spomnimo, januarja 2015 je švicarski frank, potem ko je švicarska narodna banka nehala umetno nižati tečaj (1,2 franka za evro), zrasel za skoraj tretjino, na pariteto, potem pa je postopno tečaj drsel proti sedanjim 1,1 franka za evro. Praktična posledica valutnega sunka je bila, da je glavnica posojil kljub rednemu odplačevanju zrasla. Na ravni države je bilo takrat teh posojil za okrog 830 milijonov evrov. Imetniki posojil so se organizirali v Združenje frank, sledili so sodni spori na različnih sodnih instancah in odločitve sodišča EU, stranke v postopkih pa čakajo, kaj bo odločilo ustavno sodišče. Trenutno je tečaj 1,08 franka za evro.

Preberite tudi: Vlada pri zakonu o konverziji CHF kreditov zategnila ročno zavoro
 

Koliko je sploh še kreditov v frankih?

Po podatkih Banke Slovenije je konec oktobra prebivalstvo imelo 342 milijonov evrov stanovanjskih posojil v švicarskih frankih, ker je skoraj za pol milijarde evrov manj kot pred petimi leti, ko se je zgodil tečajni sunek. Največ posojil v frankih je bilo v začetku 2009, za 1,1 milijarde evrov. Zmanjšanje gre na račun odplačil (nekatera 10- ali 15-letna posojila so se iztekla) in konverzij posojil, mesečno se masa teh kreditov zniža za okoli deset milijonov. Za primerjavo, trenutno ima prebivalstvo za več kot 6,1 milijarde evrov stanovanjskih posojil v evrih.




 

Kakšno dinamiko so prinesle omejitve pri kreditiranju?

Poleg omenjene pa je odprta še ena »kreditna« fronta. Banka Slovenije je prvega novembra uvedla omejitve kreditiranja, razlog za uvedbo je bila visoka rast potrošniških posojil. Po podatkih konec oktobra je prebivalstvo imelo 2,954 milijarde evrov potrošniških posojil. Ta so medletno zrasla za več kot tristo milijonov evrov. Pred novim letom smo združenje bank vprašali, kakšne so posledice uvedbe novih kreditnih pravil. »Pri Združenju smo v novembru izjemoma zaprosili banke za podatke za potrebe ugotavljanja učinkov sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva (v nadaljevanju: sklep) ter prejeli podatke od 11 bank (od 16 bank in hranilnic), in sicer za prve tri tedne novembra. Prejeti podatki so okvirna ocena, iz njih pa je razviden izrazit upad kreditiranja, ki se pri posamičnih bankah giblje med 15 odstotkov in do celo 50 odstotkov glede na primerljivo preteklo obdobje. Večina jih poroča o upadu kreditiranja od 30 do 40 odstotkov. Ravno tako večina bank ne poroča o razlikah v upadih stanovanjskih kreditov v primerjavi s potrošniškimi, kar pomeni, da ukrep učinkuje enako rigorozno tako na segmentu stanovanjskih kakor tudi potrošniških kreditov. Glede na kratko časovno obdobje spremljave od uveljavitve sklepa, ki je začel veljati 1. novembra 2019, in upoštevajoč različne tehnološke podpore bank pri spremljavi zavrnjenih potrošniških in hipotekarnih kreditov, ni bilo možno zbrati povsem natančnih podatkov, zato so predstavljeni agregirani podatki o upadu kreditiranja, kot navedeno, ocena bank, ki temelji na podlagi primerjave gibanj za pretekli mesec (oktober 2019) oziroma enako obdobje lani (november 2018).«