Matej Mohorič je dal, kar je Primož Roglič vzel
Švicar Gino Mäder z izdatno slovensko pomočjo slavil zmago v 6. etapi Gira. V rožnatem prvič Madžar.
Odpri galerijo
Gino Mäder je 13. marca letos preklinjal svojo usodo in bržkone tudi slovenske kolesarje, potem ko mu je Primož Roglič tik pred ciljno črto speljal na videz že dobljeno 7. etapo dirke Pariz–Nica. Natanko dva meseca kasneje je Švicar iz ekipe Bahrain Victorious lahko v zvezde koval drugega Slovenca, svojega moštvenega kolega Mateja Mohoriča, ki je opravil levji delež na poti do Mäderjeve zmage v 6. etapi Gira d'Italia.
Pri ekipi Bahrain Victorious so se tako najbolje odzvali na šok iz dneva poprej, ko v 5. etapi zaradi padca, pri katerem si je zlomil ključnico in pet reber, izgubili kapetana Mikela Lando, enega od favoritov za končno zmago. Fantje, ki jih vodi dolenjski športni direktor Gorazd Štangelj, niso objokovali zle usode, temveč so krenili v napad.
Mohorič in Mäder sta bila na 160 km dolgi preizkušnji čez apeninske hribe med osmerico ubežnikov edini dvojec iz iste ekipe in hitro je postalo jasno, kakšni vlogi imata. Moho je brezkompromisno narekoval tempo in rezal zrak na čelu, zato da je bila prednost ubežnikov čim večja ter da je njegov moštveni kolega prihranil čim več moči za zaključek. Mohorič je Mäderja do vznožja ciljnega vzpona na San Giacomo (15,5 km, 6,1 odstotka povprečni naklon) pripeljal le še v družbi Baukeja Molleme (Trek Segafredo) in Daria Catalda (Movistar), s tremi minutami prednosti pred skupino najmočnejših hribolazcev.
Tu je bilo delo kolesarja iz Podblice pri Kranju končano, Švicar, za katerega je bil to največji uspeh v karieri, je opravil preostalo, 3,5 km pred ciljem je ostal sam v ospredju in zdržal nalet favoritov za končno zmago, ki so na njegovo srečo v zadnjih kilometrih tudi nekoliko taktizirali. Skupinica z Eganom Bernalom (Ineos) na čelu je za njim zaostala le 12 sekund. »Mikelov padec je bil za nas veliko razočaranje. Kljub temu smo odločeni, da iz tega Gira potegnemo vse, kar lahko. Neverjetno je, kako dobro se je izšel naš načrt. Ko se razplete tako, ne gre izgubljati veliko besed, lahko le uživaš v doseženem,« je bil navdušen 26-letni Gorenjec.
Mäder ob tem ni skrival, da zmaga pripada obema. »Za nami je bil zelo žalosten dan, ker smo izgubili Lando. Tokrat smo dirkali tudi njemu na čast, uspelo pa mi je le, ker je bil Mohorič tako močan. V zaključku sem se že zbal, da me bodo ujeli, kot so me na Pariz–Nica, vendar sem na koncu slavil prelepo zmago,« je povedal 24-letni Švicar, ki so mu na italijanski spletni strani Tuttobiciweb pripisali oceno 10, Mohoriču pa na lestvici od 1 do 10 – 11.
Veseli so bili tudi na Madžarskem, dočakali so svojo prvo rožnato majico. Oblekel jo je 22-letni Atilla Valter (Groupama FDJ), ki tempu Bernala in druščine v zadnjem kilometru ni mogel slediti, je bil pa dovolj hiter, da je ohranil del prednosti, ki si jo je prikolesaril s pobegom v 4. etapi. Naši vzhodni sosedi imajo tako prvič vodilnega kolesarja na Giru, Touru ali Vuelti, tik za njim pa se svita dvoboj, ki bi lahko odločil končnega zmagovalca dirke, ki bo v nedeljo, 23. t. m., gostovala tudi na Goriškem. Remco Evenepoel (Deceuninck Quick Step) na 2. mestu zaostaja za 11 sekund, Bernal na 3. mestu 16.
Pri ekipi Bahrain Victorious so se tako najbolje odzvali na šok iz dneva poprej, ko v 5. etapi zaradi padca, pri katerem si je zlomil ključnico in pet reber, izgubili kapetana Mikela Lando, enega od favoritov za končno zmago. Fantje, ki jih vodi dolenjski športni direktor Gorazd Štangelj, niso objokovali zle usode, temveč so krenili v napad.
Mohorič in Mäder sta bila na 160 km dolgi preizkušnji čez apeninske hribe med osmerico ubežnikov edini dvojec iz iste ekipe in hitro je postalo jasno, kakšni vlogi imata. Moho je brezkompromisno narekoval tempo in rezal zrak na čelu, zato da je bila prednost ubežnikov čim večja ter da je njegov moštveni kolega prihranil čim več moči za zaključek. Mohorič je Mäderja do vznožja ciljnega vzpona na San Giacomo (15,5 km, 6,1 odstotka povprečni naklon) pripeljal le še v družbi Baukeja Molleme (Trek Segafredo) in Daria Catalda (Movistar), s tremi minutami prednosti pred skupino najmočnejših hribolazcev.
Ko lahko samo uživaš
Tu je bilo delo kolesarja iz Podblice pri Kranju končano, Švicar, za katerega je bil to največji uspeh v karieri, je opravil preostalo, 3,5 km pred ciljem je ostal sam v ospredju in zdržal nalet favoritov za končno zmago, ki so na njegovo srečo v zadnjih kilometrih tudi nekoliko taktizirali. Skupinica z Eganom Bernalom (Ineos) na čelu je za njim zaostala le 12 sekund. »Mikelov padec je bil za nas veliko razočaranje. Kljub temu smo odločeni, da iz tega Gira potegnemo vse, kar lahko. Neverjetno je, kako dobro se je izšel naš načrt. Ko se razplete tako, ne gre izgubljati veliko besed, lahko le uživaš v doseženem,« je bil navdušen 26-letni Gorenjec.
Mäder ob tem ni skrival, da zmaga pripada obema. »Za nami je bil zelo žalosten dan, ker smo izgubili Lando. Tokrat smo dirkali tudi njemu na čast, uspelo pa mi je le, ker je bil Mohorič tako močan. V zaključku sem se že zbal, da me bodo ujeli, kot so me na Pariz–Nica, vendar sem na koncu slavil prelepo zmago,« je povedal 24-letni Švicar, ki so mu na italijanski spletni strani Tuttobiciweb pripisali oceno 10, Mohoriču pa na lestvici od 1 do 10 – 11.
Veseli so bili tudi na Madžarskem, dočakali so svojo prvo rožnato majico. Oblekel jo je 22-letni Atilla Valter (Groupama FDJ), ki tempu Bernala in druščine v zadnjem kilometru ni mogel slediti, je bil pa dovolj hiter, da je ohranil del prednosti, ki si jo je prikolesaril s pobegom v 4. etapi. Naši vzhodni sosedi imajo tako prvič vodilnega kolesarja na Giru, Touru ali Vuelti, tik za njim pa se svita dvoboj, ki bi lahko odločil končnega zmagovalca dirke, ki bo v nedeljo, 23. t. m., gostovala tudi na Goriškem. Remco Evenepoel (Deceuninck Quick Step) na 2. mestu zaostaja za 11 sekund, Bernal na 3. mestu 16.