Matej Mohorič je šel z glavo skozi zid in zmagal
Dvakratni svetovni prvak je končno pokazal svoj potencial na največji dirki na svetu.
Odpri galerijo
Mohoričev Bahrain Victorious je bil najboljši v ekipni razvrstitvi. FOTO: Stephane Mahe/Reuters
Dirka po Franciji je imela tako kot lani tudi letos dva slovenska junaka. V boju za vrh v skupnem seštevku je resda manjkal Primož Roglič, vrzel pa je z dvema etapnima zmagama zapolnil Matej Mohorič. Dvakratni svetovni prvak v mlajših kategorijah je pri 26 letih na največji dirki na svetu vendarle pokazal svoj potencial. To mu je uspelo, ko je kolesarski moči in analitičnosti dodal še nekaj čustev.
Odkar je Mohorič leta 2012 zmagal na SP med mladinci in leto kasneje še med mlajšimi člani, velja za kolesarja, ki veliko zmore tako z nogami kot z glavo. Zlati maturant iz Podblice pri Kranju namreč ničesar ne prepušča naključju. Ko gre v lov na vrhunski rezultat, prouči vsako malenkost na trasi, na svojem kolesu, med tekmeci.
Kljub temu se mu ni vedno izšlo po željah, leta 2017 je dobil etapo na Vuelti, 2018 tudi na Giru. V zadnjih letih pa je bilo veliko padcev, predčasna konca sezon ter malo zmag. Na podobno usodo je članu ekipe Bahrain Victorious kazalo tudi letos, ko je v 9. etapi dirke po Italiji naredil salto mortale čez krmilo. Na srečo jo je odnesel brez hujših poškodb in na Tour prišel v izjemni formi. Domov odhaja kot zmagovalec dveh od petih slovenskih etap. Obe je dosegel po epskih maratonskih pobegih in s samostojno vožnjo več kot 20 km do cilja. Veselil se ju je v povsem različnih obdobjih dirke, v 7. in 19. etapi.
»Ta Tour je imel za nas ogromno vzponov in padcev. Začelo se je z odstopom Jacka Haiga, ki je v uvodnih etapah pokazal, da je vrhunsko pripravljen in res smo se veselili tega Toura, da pokažemo, da sodimo tja, kot se je pokazalo že na Giru (Damiano Caruso ga je končal na 2. mestu, op. p.). Zgodilo se je, kar se je,« je Mohorič orisal trenutke, ko je bila njegova ekipa prvič na tem Touru na dnu.
»Moja zmaga v 7. etapi, ki je bila kot prva na Touru zame izjemno čustvena, nam je dala krila, za mano je zmagal še Dylan Teuns. Potem pa se je zgodila policijska preiskava v našem hotelu in obtoževanje brez kakršnekoli podlage in dokazov. To nas je še bolj združilo, na vsak način smo želeli pokazati, koliko veljamo. Morda sem bil najbolj čustven med vsemi in sem šel naslednja dva dneva preko svojih zmožnosti. Šel sem z glavo čez zid, od čustev in jeze. Napadel sem že v gorski 18. etapi, za katero smo imeli povsem drugačne načrte, nato še dan kasneje. Še vedno težko verjamem, da mi je uspelo,« je nadaljeval Mohorič, ki je Tour končal na 31. mestu, uro in 50 minut za Pogačarjem.
Kar šteje, sta etapni zmagi, ob katerih se zdi, da bi lahko bil koristen član slovenske olimpijske reprezentance, vendar se je nastopu v Tokiu odpovedal že pred časom. »Predvideval sem, da bom po Giru in Touru zelo utrujen, ne bi bilo pošteno, če bi šel na Japonsko na robu moči in odvzel mesto v reprezentanci nekomu, ki bi se lahko bolje pripravil na to dirko, na kateri bo pomagal Primožu in Tadeju. Oba imata možnost, da osvojita kolajno,« je Gorenjec pojasnil odločitev, ki je ne obžaluje.
»V vožnji na čas sem se komaj privlekel do cilja. Potrebujem izdatnejši počitek. Poleg tega nisem zmožen biti še en teden stran od svojih,« k mladi družini vleče Mohoriča, ki pa bo zato eden od slovenskih adutov na septembrskem SP v Belgiji. »Pred mano je teden dni dopusta, nato dva tedna priprav na dirko po Poljski, jesenski vrhunec pa bo SP,« je Moho še povedal o svojih načrtih, med katerimi je tudi podaljšanje pogodbe z bahrajnsko ekipo, ki mu sicer poteče letos.
Odkar je Mohorič leta 2012 zmagal na SP med mladinci in leto kasneje še med mlajšimi člani, velja za kolesarja, ki veliko zmore tako z nogami kot z glavo. Zlati maturant iz Podblice pri Kranju namreč ničesar ne prepušča naključju. Ko gre v lov na vrhunski rezultat, prouči vsako malenkost na trasi, na svojem kolesu, med tekmeci.
Kljub temu se mu ni vedno izšlo po željah, leta 2017 je dobil etapo na Vuelti, 2018 tudi na Giru. V zadnjih letih pa je bilo veliko padcev, predčasna konca sezon ter malo zmag. Na podobno usodo je članu ekipe Bahrain Victorious kazalo tudi letos, ko je v 9. etapi dirke po Italiji naredil salto mortale čez krmilo. Na srečo jo je odnesel brez hujših poškodb in na Tour prišel v izjemni formi. Domov odhaja kot zmagovalec dveh od petih slovenskih etap. Obe je dosegel po epskih maratonskih pobegih in s samostojno vožnjo več kot 20 km do cilja. Veselil se ju je v povsem različnih obdobjih dirke, v 7. in 19. etapi.
»Ta Tour je imel za nas ogromno vzponov in padcev. Začelo se je z odstopom Jacka Haiga, ki je v uvodnih etapah pokazal, da je vrhunsko pripravljen in res smo se veselili tega Toura, da pokažemo, da sodimo tja, kot se je pokazalo že na Giru (Damiano Caruso ga je končal na 2. mestu, op. p.). Zgodilo se je, kar se je,« je Mohorič orisal trenutke, ko je bila njegova ekipa prvič na tem Touru na dnu.
Prva zmaga jim je dala krila
»Moja zmaga v 7. etapi, ki je bila kot prva na Touru zame izjemno čustvena, nam je dala krila, za mano je zmagal še Dylan Teuns. Potem pa se je zgodila policijska preiskava v našem hotelu in obtoževanje brez kakršnekoli podlage in dokazov. To nas je še bolj združilo, na vsak način smo želeli pokazati, koliko veljamo. Morda sem bil najbolj čustven med vsemi in sem šel naslednja dva dneva preko svojih zmožnosti. Šel sem z glavo čez zid, od čustev in jeze. Napadel sem že v gorski 18. etapi, za katero smo imeli povsem drugačne načrte, nato še dan kasneje. Še vedno težko verjamem, da mi je uspelo,« je nadaljeval Mohorič, ki je Tour končal na 31. mestu, uro in 50 minut za Pogačarjem.
Mohoričev Bahrain Victorious je bil najboljši v ekipni razvrstitvi. FOTO: Stephane Mahe/Reuters
Kar šteje, sta etapni zmagi, ob katerih se zdi, da bi lahko bil koristen član slovenske olimpijske reprezentance, vendar se je nastopu v Tokiu odpovedal že pred časom. »Predvideval sem, da bom po Giru in Touru zelo utrujen, ne bi bilo pošteno, če bi šel na Japonsko na robu moči in odvzel mesto v reprezentanci nekomu, ki bi se lahko bolje pripravil na to dirko, na kateri bo pomagal Primožu in Tadeju. Oba imata možnost, da osvojita kolajno,« je Gorenjec pojasnil odločitev, ki je ne obžaluje.
»V vožnji na čas sem se komaj privlekel do cilja. Potrebujem izdatnejši počitek. Poleg tega nisem zmožen biti še en teden stran od svojih,« k mladi družini vleče Mohoriča, ki pa bo zato eden od slovenskih adutov na septembrskem SP v Belgiji. »Pred mano je teden dni dopusta, nato dva tedna priprav na dirko po Poljski, jesenski vrhunec pa bo SP,« je Moho še povedal o svojih načrtih, med katerimi je tudi podaljšanje pogodbe z bahrajnsko ekipo, ki mu sicer poteče letos.
