Obisk v ZDA
Memorandum je del veliko večje geopolitične zgodbe
Na slovensko-ameriško zbliževanje na področju civilnega jedrskega sodelovanja ni mogoče gledati zgolj kot na napredek v dvostranskih odnosih.
Odpri galerijo
Med obiskom ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea avgusta letos na Bledu sta Slovenija in ZDA podpisali deklaracijo o varnosti omrežij 5G. Foto: Jure Eržen/Delo
Memorandum o razumevanju glede strateškega civilnega jedrskega sodelovanja, ki je med glavnimi razlogi za pot zunanjega ministrov Anžeta Logarja in ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca v Washington, bo vzpostavil podlago za poglobitev strateških odnosov med Slovenijo in ZDA, utrdil njuno sodelovanje na področju jedrske energije in z vsem tem tudi podprl ameriško civilno jedrsko industrijo ter cilje ZDA na področju neproliferacije.
Vsaj tako na ameriškem zunanjem ministrstvu pojasnjujejo namen te nove vrste instrumentov v njihovem diplomatskem arzenalu. Slovenija ni prva država, ki bo z ZDA podpisala memorandum o razumevanju glede sodelovanja na področju civilne jedrske energije: v zadnjih mesecih so to storile Bolgarija, Romunija in Poljska. Edino, po čemer Slovenija odstopa od dosedanjih podpisnic, je, da memorandum podpisuje v času politične tranzicije v ZDA. Čez nekaj več kot mesec dni bo vodenje države prevzel Joe Biden, ki se posebno v zunanji politiki spopada z vprašanjem, katere odločitve Donalda Trumpa bi bilo smiselno razveljaviti in katere obdržati.
Zunanjepolitične prioritete prihajajoče administracije se bodo gotovo precej razlikovale od prioritet odhajajoče, toda vsaj na področju ambicij po zagotavljanju evropske energetske varnosti velikih sprememb za zdaj ni na vidiku. »Krepitev energetske varnosti v srednji in vzhodni Evropi uživa široko podporo v ameriški politiki, jedrski razvoj pa lahko zelo pripomore k spodbujanju teh prizadevanj,« je za Delo pojasnila Olga Khakova, strokovnjakinja za evropsko energetsko varnost v mislišču Atlantic Council. Trumpova administracija je po njenih besedah ustvarila zagon za izvoz ameriške jedrske tehnologije, »Bidnova administracija pa je v dobrem položaju, da to delo nadgradi«.
Če ne drugega zato, ker tako lahko pospeši veliko drugih, večjih prioritet. »Joe Biden je izrazil podporo naprednim tehnologijam za jedrsko energijo in utegne ameriško-evropsko sodelovanje na področju jedrske energije uporabiti kot enega od mehanizmov za revitalizacijo čezatlantskih odnosov,« je poudarila Khakova. »Tesno sodelovanje z ameriškimi zaveznicami na področju jedrskega razvoja je hkrati skladno z zavezo Bidnove administracije, da bo tako doma kot v svetu igrala vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.«
Na slovensko-ameriško zbliževanje na področju civilnega jedrskega sodelovanja tako ni mogoče gledati zgolj kot na napredek v dvostranskih odnosih, ampak predvsem kot na del veliko večje geopolitične zgodbe, ki se ji Slovenija, tudi če bi si to želela zaradi zagotavljanja lastne energetske varnosti in doseganja podnebnih ciljev ne bo mogla izogniti.
Odločitev o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, ki naj bi bila sprejeta v tem desetletju, bo za Slovenijo v vsakem primeru velik korak; tudi zato, ker bo dolgotrajno vplival na odnose z državo, ki bo posel dobila. Odnosi, ki nastanejo kot posledica sodelovanja na področju jedrske energije, se po besedah strokovnjakov namreč lahko vzdržujejo še desetletja po izgradnji jedrske elektrarne. Uvoz jedrske tehnologije je namreč specifičen v tem pogledu, da med državo izvoznico in državo uvoznico ustvari odvisno razmerje in prinese veliko več interakcije na diplomatski, trgovinski ter institucionalni ravni.
Vsaj tako na ameriškem zunanjem ministrstvu pojasnjujejo namen te nove vrste instrumentov v njihovem diplomatskem arzenalu. Slovenija ni prva država, ki bo z ZDA podpisala memorandum o razumevanju glede sodelovanja na področju civilne jedrske energije: v zadnjih mesecih so to storile Bolgarija, Romunija in Poljska. Edino, po čemer Slovenija odstopa od dosedanjih podpisnic, je, da memorandum podpisuje v času politične tranzicije v ZDA. Čez nekaj več kot mesec dni bo vodenje države prevzel Joe Biden, ki se posebno v zunanji politiki spopada z vprašanjem, katere odločitve Donalda Trumpa bi bilo smiselno razveljaviti in katere obdržati.
Zunanjepolitične prioritete prihajajoče administracije se bodo gotovo precej razlikovale od prioritet odhajajoče, toda vsaj na področju ambicij po zagotavljanju evropske energetske varnosti velikih sprememb za zdaj ni na vidiku. »Krepitev energetske varnosti v srednji in vzhodni Evropi uživa široko podporo v ameriški politiki, jedrski razvoj pa lahko zelo pripomore k spodbujanju teh prizadevanj,« je za Delo pojasnila Olga Khakova, strokovnjakinja za evropsko energetsko varnost v mislišču Atlantic Council. Trumpova administracija je po njenih besedah ustvarila zagon za izvoz ameriške jedrske tehnologije, »Bidnova administracija pa je v dobrem položaju, da to delo nadgradi«.
Če ne drugega zato, ker tako lahko pospeši veliko drugih, večjih prioritet. »Joe Biden je izrazil podporo naprednim tehnologijam za jedrsko energijo in utegne ameriško-evropsko sodelovanje na področju jedrske energije uporabiti kot enega od mehanizmov za revitalizacijo čezatlantskih odnosov,« je poudarila Khakova. »Tesno sodelovanje z ameriškimi zaveznicami na področju jedrskega razvoja je hkrati skladno z zavezo Bidnove administracije, da bo tako doma kot v svetu igrala vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.«
Veliki korak za Slovenijo
Na slovensko-ameriško zbliževanje na področju civilnega jedrskega sodelovanja tako ni mogoče gledati zgolj kot na napredek v dvostranskih odnosih, ampak predvsem kot na del veliko večje geopolitične zgodbe, ki se ji Slovenija, tudi če bi si to želela zaradi zagotavljanja lastne energetske varnosti in doseganja podnebnih ciljev ne bo mogla izogniti.
Odločitev o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, ki naj bi bila sprejeta v tem desetletju, bo za Slovenijo v vsakem primeru velik korak; tudi zato, ker bo dolgotrajno vplival na odnose z državo, ki bo posel dobila. Odnosi, ki nastanejo kot posledica sodelovanja na področju jedrske energije, se po besedah strokovnjakov namreč lahko vzdržujejo še desetletja po izgradnji jedrske elektrarne. Uvoz jedrske tehnologije je namreč specifičen v tem pogledu, da med državo izvoznico in državo uvoznico ustvari odvisno razmerje in prinese veliko več interakcije na diplomatski, trgovinski ter institucionalni ravni.
