Mezgec: Groenewegna naj dajo na hladno
Naš najboljši sprinter jo je srečno odnesel pri grozovitem padcu na Poljskem, za katerega so odgovorni tako Dylan Groenewegen kot prireditelji.
Odpri galerijo
Kolesarski kruh je trd, še trši pa so asfalt in ograde, ob katere pri padcih udarijo najboljši kolesarji na svetu. To je bilo v cilju prve etape dirke po Poljski skoraj usodno za 23-letnega Fabia Jakobsena (Deceuninck Quick Step), nizozemskega prvaka, ki ga je na rob ceste zrinil rojak Dylan Groenewegen (Jumbo Visma). Zadnjega nekaj časa ne bi smeli videti na dirkah, je prepričan Luka Mezgec (Mitchelton Scott), ki je imel v Katovicah izjemno srečo. Medtem ko so okoli njega po zraku letela kolesa in zaščitne ograde ter so se lomile kosti, je obstal na kolesu.
»Ves dan so kolesarji padali levo in desno od mene, jaz pa sem vedno ostal na kolesu, čeprav sem moral dvakrat močno zavreti. V sprintu sem šel na levo stran ceste po instinktu, tega nisem načrtoval. Na levi strani sem videl luknjo in se usmeril tja. Na srečo na desni nisem opazil vrzeli, saj bi zavil tja in končal, kot so mnogi drugi. Upam, da jo bo Jakobsen po tako grozovitem padcu odnesel čim bolje,« je za Delo povedal Mezgec, ki sicer dobro pozna ciljno ravnino v Katovicah. Lani je na njej v drugi etapi slavil prvo od dveh zmag na dirki po Poljski. Tokrat je ciljno črto prekolesaril kot četrti, vendar je po Groenewegnovi diskvalifikaciji osvojil tretje mesto.
Ravno zaradi prizorišča – cesta gre v zadnjem kilometru navzdol, tako da kolesarji, ki na ravnini v sprintu sicer dosegajo hitrost okoli 70 kilometrov na uro, presegajo hitrost 80 kilometrov na uro – se je po tej hudi nesreči odprlo vprašanje, kdo je bolj odgovoren zanjo. Groenewegen s svojim neodgovornim ravnanjem, saj je v boju za zmago nepravilno oviral in ogrožal tekmeca, ali prireditelji, ki so v iskanju spektakla zanemarili varnost kolesarjev.
»To je eden od najbolj nevarnih sprintov v kolesarski sezoni. Naklon ceste je med štirimi in petimi odstotki, hitrosti presegajo 80 kilometrov na uro, vendar to ni edina težava. Kolesarjem v zavetrju pred zaključkom niti ni treba poganjati, vsi čutijo, da so močni in imajo sveže noge, nastane gneča, v kateri nihče noče zavirati, vsak hoče izkoristiti vsako luknjo. Če sem iskren, smo vsak pri sebi vsako leto razmišljali, da se lahko tukaj zgodi kaj takšnega,« je nadaljeval Mezgec, za katerega vprašanje odgovornosti ni enopomensko.
»Vsak je odgovoren na svoji strani. Na dirki bi lahko bolje poskrbeli za varnost. Tudi ograde bi lahko bile boljše. Če primerjamo to nesrečo s podobnim incidentom, ki sta ga imela pred leti na Touru Mark Cavendish in Peter Sagan, je razplet povsem drugačen. V Franciji so ograde ostale trdno na tleh, Cavendisha je le odbilo nazaj na cesto, ko je trčil obnje. Jakobsena je na Poljskem zaustavilo na mestu, udarec je bil precej bolj silovit. Svetovna kolesarska zveza (UCI) mora poskrbeti za to, da bodo prireditelji dirk bolje poskrbeli za varnost. To pa ne spremeni dejstva, da je Groenewegen storil napako. Jakobsena ni poškodoval nalašč, mu je pa nalašč zaprl pot, ni razmišljal, kaj se lahko zgodi pri tej hitrosti. UCI bi morala uvesti nova pravila, da te čaka daljša prepoved dirkanja, če v sprintu spreminjaš linijo in ogrožaš druge. Vsak bi dvakrat razmislil, preden bi storil nekaj nepremišljenega,« se Mezgec, ki jo je lani grdo skupil pri padcu v 14. etapi Vuelte, nadeja izboljšav v kolesarskem ustroju.
Kakšna pa bi bila primerna kazen za Groenewegna? »Zaradi njegove poteze je moralo pet kolesarjev v bolnišnico, veliko je zlomljenih kosti, en kolesar se je komaj 'zlizal'. Za nekaj mesecev bi ga morali dati na hladno, naj bo brez dirkanja, da bo dobro premislil, kaj počne, da bo to zanj šola,« je o morebitnih sankcijah spregovoril 32-letni Kranjčan, ki upa, da bo ta padec streznitev za kolesarje, ki so se po prekinitvi zaradi pandemije na dirke vrnili, odločeni, da se bodo izkazali za vsako ceno.
»Vsi se zavedamo, da bo ta sezona kratka, vsak želi pokazati svojih sto odstotkov, v karavani je čutiti manj spoštovanja, kot smo ga vajeni drug do drugega. Upam, da je ta padec vse kolesarje potrkal po ramah in jim dal vedeti, da mora biti varnost na prvem mestu,« je še povedal Mezgec, ki se želi na Poljskem predvsem vrniti v tekmovalni ritem in upa, da ga bo vodstvo ekipe Mitchelton Scott po njej uvrstilo v zasedbo za Tour de France, ki se začne 29. avgusta v Nici.
»Ves dan so kolesarji padali levo in desno od mene, jaz pa sem vedno ostal na kolesu, čeprav sem moral dvakrat močno zavreti. V sprintu sem šel na levo stran ceste po instinktu, tega nisem načrtoval. Na levi strani sem videl luknjo in se usmeril tja. Na srečo na desni nisem opazil vrzeli, saj bi zavil tja in končal, kot so mnogi drugi. Upam, da jo bo Jakobsen po tako grozovitem padcu odnesel čim bolje,« je za Delo povedal Mezgec, ki sicer dobro pozna ciljno ravnino v Katovicah. Lani je na njej v drugi etapi slavil prvo od dveh zmag na dirki po Poljski. Tokrat je ciljno črto prekolesaril kot četrti, vendar je po Groenewegnovi diskvalifikaciji osvojil tretje mesto.
Ravno zaradi prizorišča – cesta gre v zadnjem kilometru navzdol, tako da kolesarji, ki na ravnini v sprintu sicer dosegajo hitrost okoli 70 kilometrov na uro, presegajo hitrost 80 kilometrov na uro – se je po tej hudi nesreči odprlo vprašanje, kdo je bolj odgovoren zanjo. Groenewegen s svojim neodgovornim ravnanjem, saj je v boju za zmago nepravilno oviral in ogrožal tekmeca, ali prireditelji, ki so v iskanju spektakla zanemarili varnost kolesarjev.
85
kilometrov na uro v ciljnem spustu v Katovicah dosegajo najboljši sprinterji»To je eden od najbolj nevarnih sprintov v kolesarski sezoni. Naklon ceste je med štirimi in petimi odstotki, hitrosti presegajo 80 kilometrov na uro, vendar to ni edina težava. Kolesarjem v zavetrju pred zaključkom niti ni treba poganjati, vsi čutijo, da so močni in imajo sveže noge, nastane gneča, v kateri nihče noče zavirati, vsak hoče izkoristiti vsako luknjo. Če sem iskren, smo vsak pri sebi vsako leto razmišljali, da se lahko tukaj zgodi kaj takšnega,« je nadaljeval Mezgec, za katerega vprašanje odgovornosti ni enopomensko.
Na Touru bi bilo drugače
»Vsak je odgovoren na svoji strani. Na dirki bi lahko bolje poskrbeli za varnost. Tudi ograde bi lahko bile boljše. Če primerjamo to nesrečo s podobnim incidentom, ki sta ga imela pred leti na Touru Mark Cavendish in Peter Sagan, je razplet povsem drugačen. V Franciji so ograde ostale trdno na tleh, Cavendisha je le odbilo nazaj na cesto, ko je trčil obnje. Jakobsena je na Poljskem zaustavilo na mestu, udarec je bil precej bolj silovit. Svetovna kolesarska zveza (UCI) mora poskrbeti za to, da bodo prireditelji dirk bolje poskrbeli za varnost. To pa ne spremeni dejstva, da je Groenewegen storil napako. Jakobsena ni poškodoval nalašč, mu je pa nalašč zaprl pot, ni razmišljal, kaj se lahko zgodi pri tej hitrosti. UCI bi morala uvesti nova pravila, da te čaka daljša prepoved dirkanja, če v sprintu spreminjaš linijo in ogrožaš druge. Vsak bi dvakrat razmislil, preden bi storil nekaj nepremišljenega,« se Mezgec, ki jo je lani grdo skupil pri padcu v 14. etapi Vuelte, nadeja izboljšav v kolesarskem ustroju.
Kakšna pa bi bila primerna kazen za Groenewegna? »Zaradi njegove poteze je moralo pet kolesarjev v bolnišnico, veliko je zlomljenih kosti, en kolesar se je komaj 'zlizal'. Za nekaj mesecev bi ga morali dati na hladno, naj bo brez dirkanja, da bo dobro premislil, kaj počne, da bo to zanj šola,« je o morebitnih sankcijah spregovoril 32-letni Kranjčan, ki upa, da bo ta padec streznitev za kolesarje, ki so se po prekinitvi zaradi pandemije na dirke vrnili, odločeni, da se bodo izkazali za vsako ceno.
»Vsi se zavedamo, da bo ta sezona kratka, vsak želi pokazati svojih sto odstotkov, v karavani je čutiti manj spoštovanja, kot smo ga vajeni drug do drugega. Upam, da je ta padec vse kolesarje potrkal po ramah in jim dal vedeti, da mora biti varnost na prvem mestu,« je še povedal Mezgec, ki se želi na Poljskem predvsem vrniti v tekmovalni ritem in upa, da ga bo vodstvo ekipe Mitchelton Scott po njej uvrstilo v zasedbo za Tour de France, ki se začne 29. avgusta v Nici.
Martin Hvastija: Absolutne varnosti ni
Za mnenje o padcu v Katovicah smo povprašali tudi Martina Hvastijo, našega nekdanjega kolesarja, zdaj selektorja reprezentance do 23 let. »Padec je povzročil Groenewegen, ki je nepravilno zaprl pot Jakobsenu. Tudi drugi bi se lahko odzval drugače, vztrajal je, čeprav je videl, da ni več prostora, da bi šel mimo. Tedaj bi moral odnehati in dvigniti roko, sodnike opozoriti na Groenewegnovo ravnanje. Rezultatsko bi bil razplet enak, Groenewegna bi diskvalificirali, padca pa ne bi bilo. O tem, kaj je Groenewegen storil namerno in kaj ne, ne bi govoril, to ve le on. Primerno kazen naj mu določijo sodniki, zanj bo velika osebna kazen že njegova vest, ki ga bo bržkone pekla še dolgo časa,« je povedal Hvastija, ki ne krivi prirediteljev. »Nobena dirka ni povsem varna, ne krivim organizatorjev, tudi sam sem že bil v tej vlogi in vem, da ne moreš vedno narediti vsega idealno. Prireditelji bi sicer morali iskati možnosti, da bi bil cilj na ravnini, in ne na spustu, nemalokrat pa to ni mogoče,« je nadaljeval Hvastija, ki hude poškodbe pripisuje izjemno veliki hitrosti. »V hitrih sprintih je večja možnost padcev in hujših posledic. Razlika med 70 in 80 kilometri na uro je ogromna, večja ko je hitrost, težje je obvladovati položaj, še posebej na sodobnih aerodinamičnih kolesih z visokimi obroči, ki so pri velikih hitrostih težje vodljiva, težje jih je usmerjati in se zaustaviti.«Preberite še:
Predstavitvene informacije
Komentarji:
15:15
Sedem zakonov obilja