Mezgec kot kamikaze, Roglič pred novo bitko
Gorski konec tedna v Extremaduri bi moral spet postaviti pravi vrstni red v boju za rdečo majico.
Odpri galerijo
Florian Senechal je v 13. etapi Vuelte za največjo zmago v karieri presenetil vse šprinterje. FOTO: Jorge Guerrero/AFP
Po stresnem in vročem prehodnem tednu ter 13. etapi, v kateri je v kaotičnem šprintu Luka Mezgec (BikeExchange) zasedel 4. mesto, zmago pa je presenetljivo slavil Florian Senechal (Deceuninck Quick Step), se bo ta vikend na Vuelti nadaljeval pravi boj za rdečo majico. Primož Roglič jo je nosil v dveh obdobjih in jo dvakrat tudi prepustil nenevarnim ubežnikom. Odslej pa bo šlo nedvomno zares, zahtevni preizkušnji v gorah Extremadure bosta dali izhodišča za zaključno bitko za kralja 76. dirke po Španiji.
Le redko kdo si lahko privošči dva padca v treh dneh in ostane v igri za zmago na tritedenski dirki. To uspeva Rogliču, ki je danes vendarle dočakal bolj kot ne miren dan v karavani. Nekaj več razburjenja sta prinesla dva trenutka, ko se je slabih 60 km pred ciljem glavnina razbila v vožnji na veter, nato še v zaključku, ko je ekipa Deceuninck Quick Step navila tempo in presenetila tekmece, ki so pričakovali, da pripravljajo akcijo za nosilca zelene majice Fabia Jakobsena. A je »volčje krdelo« tako brezkompromisno drvelo čez številna krožišča, da se je peloton pretrgal. V kaosu je tudi Mezgec ostal brez kapetana Michaela Matthewsa, zato se je prvič na dirki sam preizkusil v šprintu.
»Naša ekipa je dobro delovala do ključnega trenutka, okoli 4 km pred ciljem smo ostali zaprti, po ovinku 3 km pred ciljem pa se je bilo praktično nemogoče prebiti v ospredje. Tu smo se izgubili, mislil sem, da je Matthews za mojim kolesom. Bilo je zelo zahtevno, skozi ovinke sem šel kot kamikaze, saj ni bilo druge možnosti za preboj v ospredje kot izpeljava ovinkov na vso moč. Največja napaka je bila, da nismo bili v ospredju 3 km pred ciljem, to nas je stalo še boljšega rezultata,« je svoje 4. mesto pokomentiral 33-letni Kranjčan.
Med kandidati za vrh v skupnem seštevku je v kaosu pet sekund pridobil le Egan Bernal, vrstni red pa se ni spremenil. Roglič (etapo je končal na 25. mestu) je ta čas 3., čeprav je že nekajkrat potrdil, da je najmočnejši kolesar na dirki. Tam je, ker se je tako odločil skupaj s svojo ekipo Jumbo Visma, ki je doslej poskušala prihraniti čim več energije za odločilni tretji teden.
Brezkompromisno je ritem na čelu glavnine narekovala le v 11. etapi, v kateri si je 31-letni Kisovčan prikolesaril letošnjo drugo etapno zmago.
Kljub taktiziranju pa je Rogla še vedno najvišje uvrščeni med kandidati za končni vrh 5. septembra v Santiagu de Compostela. Presenetljivi nosilec rdeče majice, Norvežan Odd Christian Eiking (Intermarche), se zaveda, da se bo prej ali slej poslovil od nje. Tudi drugouvrščeni Guillaume Martin (Cofidis, 0:58) ni v formi, ki bi obetala, da bi lahko zdržal nalete Rogliča (1:56) in njegovih pravih tekmecev. To so dvojec iz Movistarja Enric Mas (2:31) in Miguel Angel Lopez (3:28), avstralski adut ekipe Bahrain Victorious Jack Haig (3:55) ter kapetana Ineosa Bernal (4:41) in Adam Yates (4:57).
Pravzaprav bi bilo presenetljivo, če se pravo razmerje moči na dirki na vrhu razpredelnice ne bi pokazalo že po jutrišnji 14. etapi. V prvi polovici bo 165,7 km dolga preizkušnja od Don Benita do Pica Villuercasa ravninska, druga polovica pa bo v temperaturah nad 30 stopinj Celzija brez predaha. Puerto Berzocana (7,7 km, 5,2-odstotni povprečni naklon) in Alto Collado de Ballesteros (2,8 km, 14 odstotkov) se brez vmesnega spusta skorajda zlijeta drug v drugega, po 50 km cest brez prave ravnine pa bo za veliki finale ciljni vzpon na Pico Villuercas (14,5 km, 6,2 odstotka). V zadnjem kilometru do opuščene vojaške baze 1580 metrov visoko vodi ozka cesta s 15-odstotnim naklonom. Če Jumbo Visma ne bo spet predaleč predse spustila ubežnikov, se zdi Rogličeva tretja etapna zmaga in tudi tretji prevzem rdeče majice kot na dlani.
Tu za karavano še ne bo konec vroče in hribovite Extremadure. V 197,5 km dolgi 15. etapi (Navalmoral de La Mata–El Barraco) jo čakajo štirje vzponi, posuti v drugi polovici. Odločilna bosta zadnja dva, najprej na 20,4 km dolg Puerto Mijares (5,4 odstotka), nato pa še na Puerto San Juan de Nava (8,6 km, 3,8 odstotka), po katerem bo sledil 5,4 km dolg spust v cilj. Ta bo postavil vrstni red pred drugim dnevom premora in zadnjim tednom dirke, v kateri pa Rogliča in druščino šele čakajo najvišje ovire, najbolj strmi asturijski klanci.
Le redko kdo si lahko privošči dva padca v treh dneh in ostane v igri za zmago na tritedenski dirki. To uspeva Rogliču, ki je danes vendarle dočakal bolj kot ne miren dan v karavani. Nekaj več razburjenja sta prinesla dva trenutka, ko se je slabih 60 km pred ciljem glavnina razbila v vožnji na veter, nato še v zaključku, ko je ekipa Deceuninck Quick Step navila tempo in presenetila tekmece, ki so pričakovali, da pripravljajo akcijo za nosilca zelene majice Fabia Jakobsena. A je »volčje krdelo« tako brezkompromisno drvelo čez številna krožišča, da se je peloton pretrgal. V kaosu je tudi Mezgec ostal brez kapetana Michaela Matthewsa, zato se je prvič na dirki sam preizkusil v šprintu.
»Naša ekipa je dobro delovala do ključnega trenutka, okoli 4 km pred ciljem smo ostali zaprti, po ovinku 3 km pred ciljem pa se je bilo praktično nemogoče prebiti v ospredje. Tu smo se izgubili, mislil sem, da je Matthews za mojim kolesom. Bilo je zelo zahtevno, skozi ovinke sem šel kot kamikaze, saj ni bilo druge možnosti za preboj v ospredje kot izpeljava ovinkov na vso moč. Največja napaka je bila, da nismo bili v ospredju 3 km pred ciljem, to nas je stalo še boljšega rezultata,« je svoje 4. mesto pokomentiral 33-letni Kranjčan.
Med kandidati za vrh v skupnem seštevku je v kaosu pet sekund pridobil le Egan Bernal, vrstni red pa se ni spremenil. Roglič (etapo je končal na 25. mestu) je ta čas 3., čeprav je že nekajkrat potrdil, da je najmočnejši kolesar na dirki. Tam je, ker se je tako odločil skupaj s svojo ekipo Jumbo Visma, ki je doslej poskušala prihraniti čim več energije za odločilni tretji teden.
Brezkompromisno je ritem na čelu glavnine narekovala le v 11. etapi, v kateri si je 31-letni Kisovčan prikolesaril letošnjo drugo etapno zmago.
Kljub taktiziranju pa je Rogla še vedno najvišje uvrščeni med kandidati za končni vrh 5. septembra v Santiagu de Compostela. Presenetljivi nosilec rdeče majice, Norvežan Odd Christian Eiking (Intermarche), se zaveda, da se bo prej ali slej poslovil od nje. Tudi drugouvrščeni Guillaume Martin (Cofidis, 0:58) ni v formi, ki bi obetala, da bi lahko zdržal nalete Rogliča (1:56) in njegovih pravih tekmecev. To so dvojec iz Movistarja Enric Mas (2:31) in Miguel Angel Lopez (3:28), avstralski adut ekipe Bahrain Victorious Jack Haig (3:55) ter kapetana Ineosa Bernal (4:41) in Adam Yates (4:57).
Klanec za tretjo zmago
Pravzaprav bi bilo presenetljivo, če se pravo razmerje moči na dirki na vrhu razpredelnice ne bi pokazalo že po jutrišnji 14. etapi. V prvi polovici bo 165,7 km dolga preizkušnja od Don Benita do Pica Villuercasa ravninska, druga polovica pa bo v temperaturah nad 30 stopinj Celzija brez predaha. Puerto Berzocana (7,7 km, 5,2-odstotni povprečni naklon) in Alto Collado de Ballesteros (2,8 km, 14 odstotkov) se brez vmesnega spusta skorajda zlijeta drug v drugega, po 50 km cest brez prave ravnine pa bo za veliki finale ciljni vzpon na Pico Villuercas (14,5 km, 6,2 odstotka). V zadnjem kilometru do opuščene vojaške baze 1580 metrov visoko vodi ozka cesta s 15-odstotnim naklonom. Če Jumbo Visma ne bo spet predaleč predse spustila ubežnikov, se zdi Rogličeva tretja etapna zmaga in tudi tretji prevzem rdeče majice kot na dlani.
Tu za karavano še ne bo konec vroče in hribovite Extremadure. V 197,5 km dolgi 15. etapi (Navalmoral de La Mata–El Barraco) jo čakajo štirje vzponi, posuti v drugi polovici. Odločilna bosta zadnja dva, najprej na 20,4 km dolg Puerto Mijares (5,4 odstotka), nato pa še na Puerto San Juan de Nava (8,6 km, 3,8 odstotka), po katerem bo sledil 5,4 km dolg spust v cilj. Ta bo postavil vrstni red pred drugim dnevom premora in zadnjim tednom dirke, v kateri pa Rogliča in druščino šele čakajo najvišje ovire, najbolj strmi asturijski klanci.
