Podnebni protest
Mladi obujajo petke za prihodnost
Po vsem svetu, tudi pri nas, so spet zahtevali, da odločevalci podnebno krizo dojamejo kot dejansko krizo.
Odpri galerijo
Mladi pričakujejo, da bodo tudi župani podnebno krizo začeli jemati bolj resno. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Aktivistke in aktivisti gibanja Mladi za podnebno pravičnost so se pridružili globalnemu dnevu podnebnih akcij. Protestirali so v vsaj petih mestih po celi Sloveniji - v Ljubljani, Ljutomeru, Mariboru, Kamniku, Kopru in Gorici. Globalni podnebni protesti so potekali pod geslom »izkoreninimo sistem« (uproot the system) in poskušali podnebni boj povezati z družbenimi problemi, kot so neenakost, rasizem, seksizem, zapostavljenost določenih skupnosti ter lokalni okoljski in zdravstveni problemi. Podnebni boj je namreč vedno bil in vedno bo intersekcionalen.
»Nujnosti odziva na podnebno krizo ali pomena zdrave in bujne narave pa se še vedno ne zavedajo slovenski odločevalci. Naravo in ljudi vztrajno postavljalo za kapital. Temu smo bili nazadnje priča letos na poletnem referendumu za vodo, kjer se je ljudstvo z veliko večino postavilo v bran naravi. A namesto dejstva, da moramo braniti osnovne pravice ljudi in narave, bi morali biti priča radikalnim spremembam slovenske podnebne politike. Ta naj končno začne poslušati ljudstvo in prične z izvajanjem naših konkretnih in izvedljivih ukrepov, saj se nam čas za pravočasno ukrepanje izteka,« pravijo mladi.
»Ob izidu letošnjega poročila IPCC je svet dobil jasno sporočilo »treba je nekaj narediti in to zdaj«, in opozarja, da bo v primeru, če ne bomo naše uporabe fosilnih virov energije ustavili do leta 2030, prepozno. Zaradi neodzivnosti slovenske vlade na prejšnje zahteve in proteste, smo se v gibanju Mladi za podnebno pravičnost odločili, da ponovno zaženemo pobudo za vseslovenske proteste,« pravijo mladi.
Pri tem opozarjajo, da je Slovenija glede na najnovejšo raziskavo Climate Change Performance Index 2021 trenutno država z najslabšo podnebno politiko v Evropski uniji. Kljub čedalje resnejšim razmeram vlada v zadnjih nekaj letih ni uvedla nobenega ukrepa, ki bi pripomogel k podnebni pravičnosti in s tem tudi boljši prihodnosti.
Pred Magistratom v Ljubljani so opozorili, da je župan Zoran Janković, ki je to tudi mirno poslušal, pozabil na podnebje. Kot zelena prestolnica Evrope bi morala Ljubljana okrepiti svoja prizadevanja na področju podnebnih sprememb in si v skladu s podnebno znanostjo in konceptom globalne podnebne pravičnosti zastaviti cilj neto nič-ogljične občine do 2040, menijo mladi.
Ob tem pričakujejo, da bo MOL v celoti opustila uporabo premoga do leta 2025, plin v plinsko-parni enoti (PPE) pa naj postopno nadomešča sprva z zelenim vodikom, nato pa s sintetičnim naravnim plinom. Ta naj v celoti nadomesti zemeljski plin najkasneje leta 2040. MOL naj še bolj pospešeno investira in spodbuja ukrepe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, s poudarkom na skupnostnih projektih. V vse pravilnike, ki se dotikajo gradenj nepremičnin, naj se vključi določila o minimalnih standardih za postavitev obveznih sončnih elektrarn.
Mladi zahtevajo ustavitev širjenja mestnih vpadnic (denimo Dunajske ceste) in ljubljanske obvoznice. Vsakršno lajšanje dostopa avtomobilom do centra mesta je ukrep, ki je v nasprotju z načeli trajnostne mobilnosti. Širjenje cest neizbežno vodi do povečanja prometa. Kar je v času, ko promet v Sloveniji povzroči tretjino vseh emisij toplogrednih plinov, nedopustno. Zahtevajo tudi, da MOL prične s takojšnjim ukinjanjem parkirnih mest, najbolj v centru mesta, in jih, če sploh, gradi preko sistema P&R na primernih, visoko frekventnih lokacijah na obronkih mesta.
»Ljubljana potrebuje zanesljiv in pogost javni potniški promet. V zadnjem času opažamo, da Ljubljana širi linije LPP na račun zmanjševanja frekvenc na najbolj zasedenih linijah. Na vseh linijah se je v predkoronskem času število avtobusov v povprečju zmanjšalo za en avtobus na uro,« opozarjajo mladi. Na drugi strani je treba pospešiti gradnjo kolesarskih cest ne samo znotraj ljubljanskega obroča, temveč tudi v predmestjih. Kolesarske steze morajo biti ustrezno označene, brez ovir ter ločene od pločnika v izogib konfliktom med kolesarji in pešci.
V Mariboru so mladi zahtevali urejanje javnih in urbanih prostorov na način, ki ohranja biodiverziteto, omogoča prepustnost deževnice v podtalnico in preprečuje nastanek toplotnih otokov v mestih. »Maribor potrebuje mnogo več zelenih površin, ulic zasajenih z drevesi in grmičevjem, še posebej na Taboru, na Teznem in Pobrežju, kjer se nahajajo toplotni otoki, znotraj katerih je poleti zrak v povprečju za celo stopinjo toplejši, od preostanka mesta,« pravijo mladi.
Zahtevajo tudi optimizacijo železnic, bolj ugodne cene vozovnic in boljše povezave po regiji in državi, poleg tega pa ureditev urbanih in medkrajevnih kolesarskih poti, koridorjev, kolesodvorjev in infrastrukture, ki podpira uporabo koles. Za mlade je pomembno tudi, da mestni avtobusi obratujejo tudi ponoči. S tem bi se ljudje nekaj let kasneje v življenju odločali za začetek uporabe osebnih avtomobilov.
Tudi v Mariboru mladi zahtevajo opustitev dodajanja novih parkirnih mest, saj ta ne bodo potrebna, in začetek gradnje infrastrukture, ki podpira javni promet.
»Nujnosti odziva na podnebno krizo ali pomena zdrave in bujne narave pa se še vedno ne zavedajo slovenski odločevalci. Naravo in ljudi vztrajno postavljalo za kapital. Temu smo bili nazadnje priča letos na poletnem referendumu za vodo, kjer se je ljudstvo z veliko večino postavilo v bran naravi. A namesto dejstva, da moramo braniti osnovne pravice ljudi in narave, bi morali biti priča radikalnim spremembam slovenske podnebne politike. Ta naj končno začne poslušati ljudstvo in prične z izvajanjem naših konkretnih in izvedljivih ukrepov, saj se nam čas za pravočasno ukrepanje izteka,« pravijo mladi.
»Ob izidu letošnjega poročila IPCC je svet dobil jasno sporočilo »treba je nekaj narediti in to zdaj«, in opozarja, da bo v primeru, če ne bomo naše uporabe fosilnih virov energije ustavili do leta 2030, prepozno. Zaradi neodzivnosti slovenske vlade na prejšnje zahteve in proteste, smo se v gibanju Mladi za podnebno pravičnost odločili, da ponovno zaženemo pobudo za vseslovenske proteste,« pravijo mladi.
Nik Lisjak, študent in aktivist
»Protestiramo tako proti lokalnim, državnim kot tudi svetovnim voditeljem, katere pozivamo, da se nehajo norčevati in pričnejo podnebno krizo že enkrat obravnavati kot dejansko krizo. Protestiramo pa tudi proti drugim oblikam družbene neenakosti, saj vemo, da je podnebna kriza pravzaprav kriza sistema. Na svetovni ravni smo po eni strani od leta 2019 v ozračje izpustili še dodatnih 120 milijard ton ogljikovega dioksida, po drugi strani pa preprosto odpovedali lansko svetovno konferenco o podnebnih spremembah. Na nacionalnem nivoju smo lahko v zadnjem IPCC poročilu prebrali, da se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, po drugi strani pa se naši vladajoči še kar sprenevedajo in postavljajo kapital celo pred naše temeljne človekove pravice, kot je pitna voda. Ljudje se vse bolj prebujajo in zahtevajo podnebno in socialno pravičnost. Zagotovo z bojem ne nameravamo odnehati, saj nam drugega ne preostane.«
»Protestiramo tako proti lokalnim, državnim kot tudi svetovnim voditeljem, katere pozivamo, da se nehajo norčevati in pričnejo podnebno krizo že enkrat obravnavati kot dejansko krizo. Protestiramo pa tudi proti drugim oblikam družbene neenakosti, saj vemo, da je podnebna kriza pravzaprav kriza sistema. Na svetovni ravni smo po eni strani od leta 2019 v ozračje izpustili še dodatnih 120 milijard ton ogljikovega dioksida, po drugi strani pa preprosto odpovedali lansko svetovno konferenco o podnebnih spremembah. Na nacionalnem nivoju smo lahko v zadnjem IPCC poročilu prebrali, da se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, po drugi strani pa se naši vladajoči še kar sprenevedajo in postavljajo kapital celo pred naše temeljne človekove pravice, kot je pitna voda. Ljudje se vse bolj prebujajo in zahtevajo podnebno in socialno pravičnost. Zagotovo z bojem ne nameravamo odnehati, saj nam drugega ne preostane.«
Pri tem opozarjajo, da je Slovenija glede na najnovejšo raziskavo Climate Change Performance Index 2021 trenutno država z najslabšo podnebno politiko v Evropski uniji. Kljub čedalje resnejšim razmeram vlada v zadnjih nekaj letih ni uvedla nobenega ukrepa, ki bi pripomogel k podnebni pravičnosti in s tem tudi boljši prihodnosti.
Pred Magistratom v Ljubljani so opozorili, da je župan Zoran Janković, ki je to tudi mirno poslušal, pozabil na podnebje. Kot zelena prestolnica Evrope bi morala Ljubljana okrepiti svoja prizadevanja na področju podnebnih sprememb in si v skladu s podnebno znanostjo in konceptom globalne podnebne pravičnosti zastaviti cilj neto nič-ogljične občine do 2040, menijo mladi.
Brina Jeretina, Mladi za podnebno pravičnost
»Za socialno in podnebno pravičnost se moramo boriti vedno in povsod. Kot družba se moramo mobilizirati, povezovati, prisluhniti najbolj marginaliziranim ter si skupaj prizadevati za spremembe. Ena takšnih ključnih utrdb moči so občine in občinske uprave, ki z župani na čelu le redko sledijo dobrobiti ljudi in narave. Ljubljanski župan Zoran Jankovič je v zadnjih letih na področju okoljske politike popolnoma zaspal. Zelena prestolnica Evrope se zavija v smog ter tako sledi mnogim evropskim državam, ki s slabim prostorskim načrtovanjem in kapitalističnimi prioritetami resno ogrožajo zdravje ljudi in mesta delajo vse bolj nedostopna za kakovostno življenje. Mesta morajo biti namenjena ljudem pa tudi živalim in rastlinam, ne pa kapitalu in kupu pločevine. Poleg tega je preganjanje drugačnega mišljenja, alternativnih oblik sodelovanja in glas ljudstva, nezaslišno. Prebivalke in prebivalci mest smo tisti, ki moramo soodločati o ključnih področjih razvoja mesta. Skrajni čas je, da se naslovi slona v sobi. Mladi bomo naša prizadevanja in boj nadaljevali z akcijami in stopnjevali pritisk, dokler ne bo prišlo do nujno potrebnih sprememb.«
»Za socialno in podnebno pravičnost se moramo boriti vedno in povsod. Kot družba se moramo mobilizirati, povezovati, prisluhniti najbolj marginaliziranim ter si skupaj prizadevati za spremembe. Ena takšnih ključnih utrdb moči so občine in občinske uprave, ki z župani na čelu le redko sledijo dobrobiti ljudi in narave. Ljubljanski župan Zoran Jankovič je v zadnjih letih na področju okoljske politike popolnoma zaspal. Zelena prestolnica Evrope se zavija v smog ter tako sledi mnogim evropskim državam, ki s slabim prostorskim načrtovanjem in kapitalističnimi prioritetami resno ogrožajo zdravje ljudi in mesta delajo vse bolj nedostopna za kakovostno življenje. Mesta morajo biti namenjena ljudem pa tudi živalim in rastlinam, ne pa kapitalu in kupu pločevine. Poleg tega je preganjanje drugačnega mišljenja, alternativnih oblik sodelovanja in glas ljudstva, nezaslišno. Prebivalke in prebivalci mest smo tisti, ki moramo soodločati o ključnih področjih razvoja mesta. Skrajni čas je, da se naslovi slona v sobi. Mladi bomo naša prizadevanja in boj nadaljevali z akcijami in stopnjevali pritisk, dokler ne bo prišlo do nujno potrebnih sprememb.«
Ob tem pričakujejo, da bo MOL v celoti opustila uporabo premoga do leta 2025, plin v plinsko-parni enoti (PPE) pa naj postopno nadomešča sprva z zelenim vodikom, nato pa s sintetičnim naravnim plinom. Ta naj v celoti nadomesti zemeljski plin najkasneje leta 2040. MOL naj še bolj pospešeno investira in spodbuja ukrepe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, s poudarkom na skupnostnih projektih. V vse pravilnike, ki se dotikajo gradenj nepremičnin, naj se vključi določila o minimalnih standardih za postavitev obveznih sončnih elektrarn.
Mladi zahtevajo ustavitev širjenja mestnih vpadnic (denimo Dunajske ceste) in ljubljanske obvoznice. Vsakršno lajšanje dostopa avtomobilom do centra mesta je ukrep, ki je v nasprotju z načeli trajnostne mobilnosti. Širjenje cest neizbežno vodi do povečanja prometa. Kar je v času, ko promet v Sloveniji povzroči tretjino vseh emisij toplogrednih plinov, nedopustno. Zahtevajo tudi, da MOL prične s takojšnjim ukinjanjem parkirnih mest, najbolj v centru mesta, in jih, če sploh, gradi preko sistema P&R na primernih, visoko frekventnih lokacijah na obronkih mesta.
Opustitev premoga in omejitev avtomobilskega prometa sta ključni za prihodnost. FOTO: Borut Tavčar/Delo
»Ljubljana potrebuje zanesljiv in pogost javni potniški promet. V zadnjem času opažamo, da Ljubljana širi linije LPP na račun zmanjševanja frekvenc na najbolj zasedenih linijah. Na vseh linijah se je v predkoronskem času število avtobusov v povprečju zmanjšalo za en avtobus na uro,« opozarjajo mladi. Na drugi strani je treba pospešiti gradnjo kolesarskih cest ne samo znotraj ljubljanskega obroča, temveč tudi v predmestjih. Kolesarske steze morajo biti ustrezno označene, brez ovir ter ločene od pločnika v izogib konfliktom med kolesarji in pešci.
Mladi so na listke pisali predloge, od zgoraj pa je dogodek opazoval župan. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Protest v Mariboru
V Mariboru so mladi zahtevali urejanje javnih in urbanih prostorov na način, ki ohranja biodiverziteto, omogoča prepustnost deževnice v podtalnico in preprečuje nastanek toplotnih otokov v mestih. »Maribor potrebuje mnogo več zelenih površin, ulic zasajenih z drevesi in grmičevjem, še posebej na Taboru, na Teznem in Pobrežju, kjer se nahajajo toplotni otoki, znotraj katerih je poleti zrak v povprečju za celo stopinjo toplejši, od preostanka mesta,« pravijo mladi.
Zahtevajo tudi optimizacijo železnic, bolj ugodne cene vozovnic in boljše povezave po regiji in državi, poleg tega pa ureditev urbanih in medkrajevnih kolesarskih poti, koridorjev, kolesodvorjev in infrastrukture, ki podpira uporabo koles. Za mlade je pomembno tudi, da mestni avtobusi obratujejo tudi ponoči. S tem bi se ljudje nekaj let kasneje v življenju odločali za začetek uporabe osebnih avtomobilov.
Pia Zupančič, Mladi za podnebno pravičnost
»Tretje leto sem že na tovrstnih protestih in v tem času se ni nič spremenilo. Politiko neprestano opozarjamo na zanemarjanje podnebne politike, ampak zmeraj naletimo na gluha ušesa. Namesto progresivnih odločitev in zakonov smo letos morali na voliščih braniti pitno vodo in v prihodnosti se nam ne obetajo spremembe. Tudi v našem lokalnem okolju, v Pomurju, ni govora o okoljevarstvenih ciljih in vsak dan vidimo kako narava okoli nas propada pred našimi očmi. Mladi imamo dovolj takega odnosa in neresnosti, saj nas izjemno skrbi za našo prihodnost, zato smo letos na ulicah z zelo realnimi zahtevami, ki se lahko začnejo uresničevati takoj, kajti naši politiki vse preradi delajo plane za daljno leto 2050, ko bo za ukrepanje že zdaleč prepozno. Prehod v manj ogljično, socialno pravičnejšo in bolj okoljevarstveno družbo moramo torej začeti sedaj, saj reševanje podnebne krize zajema tudi sistemske spremembe in ne samo individualne, kot bi marsikdo rad, da bi ljudje verjeli.«
»Tretje leto sem že na tovrstnih protestih in v tem času se ni nič spremenilo. Politiko neprestano opozarjamo na zanemarjanje podnebne politike, ampak zmeraj naletimo na gluha ušesa. Namesto progresivnih odločitev in zakonov smo letos morali na voliščih braniti pitno vodo in v prihodnosti se nam ne obetajo spremembe. Tudi v našem lokalnem okolju, v Pomurju, ni govora o okoljevarstvenih ciljih in vsak dan vidimo kako narava okoli nas propada pred našimi očmi. Mladi imamo dovolj takega odnosa in neresnosti, saj nas izjemno skrbi za našo prihodnost, zato smo letos na ulicah z zelo realnimi zahtevami, ki se lahko začnejo uresničevati takoj, kajti naši politiki vse preradi delajo plane za daljno leto 2050, ko bo za ukrepanje že zdaleč prepozno. Prehod v manj ogljično, socialno pravičnejšo in bolj okoljevarstveno družbo moramo torej začeti sedaj, saj reševanje podnebne krize zajema tudi sistemske spremembe in ne samo individualne, kot bi marsikdo rad, da bi ljudje verjeli.«
Predloge so mladi prilepili na avto in na dimnik. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Tudi v Mariboru mladi zahtevajo opustitev dodajanja novih parkirnih mest, saj ta ne bodo potrebna, in začetek gradnje infrastrukture, ki podpira javni promet.
