Mohoriču je zmanjkalo ceste za zmago

Ko je šla karavana dirke po Sloveniji mimo Nuklearne elektrarne Krško, ni bilo dvoma, kateri med kolesarji ima v nogah jedrski naboj. Tadej Pogačar je spet pokazal, da na kolesu zmore malodane vse. Zmagovalec dan prej na Celjskem gradu in nosilec zelene majice se je preizkusil kot zadnji mož v šprinterskem vlaku. Svojemu moštvenemu kolegu Matteu Trentinu je pripravil zaključno akcijo, vendar je zmago slavil Jon Aberasturi (Caja Rural).

Karavana je za sicer kratko pot od Brežic do Krškega prekolesarila kar 165,8 km, vseskozi pa so imeli dogajanje pod nadzorom Pogačarjevi pomočniki pri ekipi UAE. Kar šest kolesarjev zasedbe, ki jo vodi športni direktor Andrej Hauptman, je v vodilni skupini prestalo vse ovire na poti do cilja.



Kot zadnji je njihov popolni nadzor nad dirko poskušal porušiti Jan Tratnik (Bahrain Victorious), idrijska lokomotiva je močno pospešila v zadnjih dveh kilometrih in v zadnji kilometer prišla sama v ospredju. Vendar je lov za rojakom vodil kar zmagovalec Toura Pogačar, ki iz dneva v dan stopnjuje ritem. Na čelu glavnine je bil iz treh razlogov, tam je najbolj varno, po višinskih pripravah potrebuje takšne dirkaške dražljaje, njegova ekipa pa se je s Trentinom potegovala za zmago.

Italijanski as tokrat ni imel dovolj moči, prehitel ga je Aberasturi, ki se je izkazal že z 2. mestom v uvodni etapi v Rogaški Slatini za Philom Bauhasom. Mimo Trentina je pribrzel tudi Tratnikov moštveni sotekmovalec Matej Mohorič, vendar je iz zavetrja tekmecev skočil malenkost prepozno. Lovil je tudi Aberasturija, a mu je zmanjkalo ceste do cilja. Če bi imel na voljo še nekaj metrov, bi bržčas slavil svojo prvo etapno zmago na dirki po Sloveniji, tako pa je zasedel drugo zaporedno 2. mesto. Na Celjskem gradu je bil premočan Pogačar.


 

Grenak priokus

»Zmanjkalo je pol dolžine kolesa oziroma par metrov več do cilja. Španec je sicer veliko hitrejši, to sem vedel, zato sem se postavil za njega in poskušal izbrati pravi trenutek za skok iz zavetrja, malo mi je zmanjkalo. Ritem je bil na klancih peklenski in Bauhaus na žalost ni zdržal. Zato sem šel v šprint jaz, vendar je bil Španec močnejši, zaslužil si je zmago. Nekaj je grenkega priokusa zaradi 2. mesta, a kaj hočemo, takšno je kolesarstvo,« se je za TV Slovenija pridušal Mohorič, ki je na 2. mestu tudi v skupnem seštevku.



Z odbitnimi sekundami je zaostanek za Pogačarjem zmanjšal za devet sekund (na 1:15), vendar ta čas bolj kaže na to, da bo zanj bolj kot napad na zeleno majico pravi izziv obramba 2. mesta (Diego Ulissi na 3. mestu za njim zaostaja le 11 sekund). Tako Pogačar kot njegovi spremljevalci v tej konkurenci delujejo premočno. Nadzor nad dogajanjem napovedujejo tudi za jutri, ko bo na sporedu kraljevska, že odločilna etapa 27. dirke po Sloveniji.



Na 164,1 km dolgi trasi od Ajdovščine do Nove Gorice bo pet kategoriziranih vzponov – Temnica (4,3 km, 8,1 odstotni povprečni naklon), Ravnica (3,2 km, 9,5 odstotka), Vrhovlje (4,3 km, 7,3 odstotka), še en vzpon na Ravnico in veliki finale na Sveto Goro (2,5 km, 13 odstotkov).

»Ne gre veliko razmišljati, vozili bomo v ospredju, narekovali tempo, bomo videli, kakšne bodo noge. Na tako težek klanec se lahko zgodi marsikaj. Če bo šlo po načrtih, ne bi smeli imeti večjih težav,« je pred odločilnim dejanjem dirke, ki se bo sicer v nedeljo končala v Novem mestu, umirjen Pogačar. Kdo pa ne bi bil, če bi ga noge tako dobro nesle.