Na 400. vzponu harmonika, na 500. bo orkester (FOTO)
»RADI hodimo,« pravi 39-letni Simon Sadar iz Trebnjega. Ni edini, ki jo maha naokoli in ki je spoznal, da gibanje bogati življenje. Še več: minuli teden se je že 400. povzel na Vrhtrebnje, pohodniško točko 544 metrov nad morjem. Za nameček pa se zna zgoditi, da bo do konca koledarskega leta postavil nov mejnik, 500-krat na vzpetino nad mestom!
Facebook skupina
»Ideja se je rodila lani oktobra, s prijateljem Stanetom sva sedela na kavi, pa je beseda dala besedo,« se spominja Simon. Akcija je stekla. »Zakaj? Svoje so pri meni naredili kilogrami, ki so se množili, za nameček pa sem potreboval oddih.« Sadar se sicer ukvarja z vrtnarstvom in urejanjem okolice. »Fizičnega dela mi ne manjka, a to so bolj ali manj isti gibi. Poleg tega je to delo, gibanje pa prinaša sprostitev. Pozimi, ko je nekaj manj posla, grem že ob sedmih na hrib, običajno s kolegom Stanetom. Spomnim se, da sva bila z ženo prva, ki sva šla na vrh v celem snegu, kakšnih 20 centimetrov se ga je nabralo. Na hrib gremo ne glede na vreme, tudi če bi padale prekle. To so tudi priložnosti, ko lahko predebatiraš dan, ki je pred ali za tabo,« pojasni Simon. »Ko sem začel hoditi, sem imel 92 kilogramov, danes jih imam 74. Po navadi grem na Vrhtrebnje enkrat, se pa zgodi, da tudi dvakrat ali trikrat.« Če je tura večkratna, se nabere 20 kilometrov in vsaj 1300 višinskih metrov. O njegovem pohodništvu se precej govori: »Naredili smo facebook skupino. Imam občutek, da take objave motivirajo tudi druge.«
Kupila
kolesi
»Pot je lepa in uhojena. Praviloma začnemo pri trgovini Spar, potem pa tja do Odrge, čez avtocesto in skozi gozdiček. Če hodiš po tej poti, tudi klopa ne dobiš. Medveda še nisem srečal, kolegica ga pa je. Verjetno pa bi kosmatinec prej slišal mene,« meni Simon, ki je že navdušil prijatelje in znance, tudi do 25 se jih zbere na poti na hrib. »Tokrat nas je bilo 15, pet jih je odpovedalo zaradi slabega vremena,« razloži Sadar o svojem 400. vzponu. Prijatelji so mu ob tej priložnosti pripravili poseben dan. »Učitelj harmonike Aleš Smolič je dejal, da me bo ob tej okrogli številki spremljal na harmoniki. Ko bom šel 500., bo pa z mano orkester.« Simon ocenjuje, da bo magično številko dosegel do konca leta.
»Na Vrhtrebnje se ne vzpenjam le peš, z ženo sva si tudi kupila kolesi. To šteje kot vzpon, zato je tale številka 400 sestavljena s hojo in kolesarjenjem,« razkrije Simon. S kolesom porabi do vrha 32 minut, prevozi pa 15 kilometrov. Peš porabi 42 minut in naredi v eno smer 5,5 kilometra oziroma 320 višinskih metrov. Ima še drugačne načrte: »Morda bom s kolesom prečil Slovenijo. Pa tudi v hribe bi rad, a imam družino in majhna otroka. Počakal bom, da malo zrasteta, potem bomo šli skupaj, tudi na Triglav.«
Priznava, da je tudi covid-19 pripomogel k temu, da sta z ženo še več hodila. Ta ima frizerski salon v nekdanji diskoteki Africa, a je bil med epidemijo zaprt. »Danes s težo ni težav, čeprav rad marsikaj pojem in spijem. Telo sem navadil, da kalorije pokuri. Kilogrami gredo dol, mišična masa pa gor,« je zadovoljen Simon Sadar. Drago Perko
