Obisk v Bruslju
Na kocki je ugled pred predsedovanjem
Predsednik Pahor želi, da Slovenija na predvečer vodenja sveta EU reši vprašanje STA in delegiranih tožilcev.
Odpri galerijo
FOTO: Francisco Seco/Pool via Reuters
Zagotovitev stabilnega financiranja STA in hiter postopek imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev sta področji, za kateri predsednik države Borut Pahor od vlade pričakuje, da bi morali biti uresničeni pred začetkom slovenskega predsedovanja svetu EU.
Pahor je po bruseljskih pogovorih s predsedniki osrednjih institucij EU povedal, da na pragu predsedovanja »računa na razsodnost vlade«. Tako naj bi stvari rešila v kratkem času. To je »izziv za naš ugled na predvečer predsedovanja«.
V predsednikovih očeh opravičila ne bi smelo biti, saj da bi predsedujoča država morala biti zgled. Gre tudi za ugled pred slovenskimi ljudmi, je povedal. Brez ureditve obeh vprašanji bi po njegovem mnenju ogrozili »našo vlogo, našo moč pri tem, da nadzorujemo transparentnost porabljenih sredstev iz svežnja za okrevanje«.
Glede tega se je Pahor »odkrito« pogovarjal s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom evropskega parlamenta Davidom Sassolijem. Predsedovanje je po Pahorjevih besedah enkratna priložnost, »da se Slovenija kot proevropska država izkaže, tako v organizacijskem kot političnem smislu«. Prepričan je, da smo sposobni najbolj opraviti predsedovanje z odliko in premakniti tudi najtežje dosjeje. Glede skupnih vrednot je poudaril, da v Uniji na podlagi različnih zgodovinskih izkušenj ne bi smeli imeti različnega pogleda nanje.
Evropski parlament bo 24. junija, dan pred dnevom državnosti in teden dni pred začetkom predsedovanja, predvidoma razpravljal o zagotavljanju polnega delovanja evropskega tožilstva z imenovanjem tožilcev. Pri tej temi je glavna težava Slovenija. Pahor je Sassoliju zagotovil, da je država privržena temeljnim evropskim vrednotam, »ki nas povezujejo in bi jih želela med predsedovanjem osvežiti v smislu, da jim bomo pripadali«. Svoboda medijev, svoboda govora in vladavina prava »so temeljne vrednote EU, ki jo utemeljujejo in jim moramo ostati zvesti«.
V tiskovni službi Ursule von der Leyen so na vprašanje, ali sta govorila o svobodi tiska, evropskih tožilcih in vladavini prava odgovorili, da sta s predsednikom Pahorjem razpravljala tudi o pripravah na predsedovanje, »ki ima med prednostnimi nalogami vladavino prava in evropski način življenja«.
Von der Leynova je sicer opozorila, da bo slovensko predsedovanje ključno, saj je treba hitro potrditi nacionalne načrte za okrevanje. Tako naj bi države članice prva sredstva začele prejemati že poleti.
Za Slovenijo je pomembna predvsem evropska perspektiva Zahodnega Balkana in Pahor si želi slovensko sporočilo, »da samo s širitvijo lahko preprečimo vzpon nacionalizmov in oživljanje idej o spremembah mejah«. O novih elementih v zgodbi o non-paperju je povedal, da je sogovornikom pojasnil svoj pogled na spreminjanje meja.
»To je naivno in nevarno razmišljanje. Ne poznam razlogov, zakaj menijo, da je to slovenski non-paper,« je povedal. Omenil je »velikansko delo« po objavi tega papirja, tudi vrh Brdo-Brijoni. »Mislim, da je to neka stvar, ki je ad acta,« je ocenil.
Glede današnjega protesta Slovencev, zaskrbljenih nad razmerami v Sloveniji, pred sedežem evropske komisije pa je povedal, da imajo ljudje pravico do zbiranja in svojega stališča. »Slovenska oblast pa ne sme biti gluha za ta sporočila,« je dodal.
Pred sedežem evropske komisije v Bruslju je protestiralo ducat Slovencev, nezadovoljnih z razmerami v Sloveniji. Nosili so transparent Zaščitite pravno državo v Sloveniji. Ena od protestnic je razmere v Sloveniji označila za zastrašujoče. Kot konkretne primere je navedla: evropske tožilce, financiranje medijev, pritisk na Levico, non-paper o Balkanu.
Pahor je po bruseljskih pogovorih s predsedniki osrednjih institucij EU povedal, da na pragu predsedovanja »računa na razsodnost vlade«. Tako naj bi stvari rešila v kratkem času. To je »izziv za naš ugled na predvečer predsedovanja«.
V predsednikovih očeh opravičila ne bi smelo biti, saj da bi predsedujoča država morala biti zgled. Gre tudi za ugled pred slovenskimi ljudmi, je povedal. Brez ureditve obeh vprašanji bi po njegovem mnenju ogrozili »našo vlogo, našo moč pri tem, da nadzorujemo transparentnost porabljenih sredstev iz svežnja za okrevanje«.
Glede tega se je Pahor »odkrito« pogovarjal s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom evropskega parlamenta Davidom Sassolijem. Predsedovanje je po Pahorjevih besedah enkratna priložnost, »da se Slovenija kot proevropska država izkaže, tako v organizacijskem kot političnem smislu«. Prepričan je, da smo sposobni najbolj opraviti predsedovanje z odliko in premakniti tudi najtežje dosjeje. Glede skupnih vrednot je poudaril, da v Uniji na podlagi različnih zgodovinskih izkušenj ne bi smeli imeti različnega pogleda nanje.
Slovenija kot glavna težava
Evropski parlament bo 24. junija, dan pred dnevom državnosti in teden dni pred začetkom predsedovanja, predvidoma razpravljal o zagotavljanju polnega delovanja evropskega tožilstva z imenovanjem tožilcev. Pri tej temi je glavna težava Slovenija. Pahor je Sassoliju zagotovil, da je država privržena temeljnim evropskim vrednotam, »ki nas povezujejo in bi jih želela med predsedovanjem osvežiti v smislu, da jim bomo pripadali«. Svoboda medijev, svoboda govora in vladavina prava »so temeljne vrednote EU, ki jo utemeljujejo in jim moramo ostati zvesti«.
V tiskovni službi Ursule von der Leyen so na vprašanje, ali sta govorila o svobodi tiska, evropskih tožilcih in vladavini prava odgovorili, da sta s predsednikom Pahorjem razpravljala tudi o pripravah na predsedovanje, »ki ima med prednostnimi nalogami vladavino prava in evropski način življenja«.
Von der Leynova je sicer opozorila, da bo slovensko predsedovanje ključno, saj je treba hitro potrditi nacionalne načrte za okrevanje. Tako naj bi države članice prva sredstva začele prejemati že poleti.
FOTO: Francisco Seco/Pool via Reuters
Evropska perspektiva Zahodnega Balkana
Za Slovenijo je pomembna predvsem evropska perspektiva Zahodnega Balkana in Pahor si želi slovensko sporočilo, »da samo s širitvijo lahko preprečimo vzpon nacionalizmov in oživljanje idej o spremembah mejah«. O novih elementih v zgodbi o non-paperju je povedal, da je sogovornikom pojasnil svoj pogled na spreminjanje meja.
»To je naivno in nevarno razmišljanje. Ne poznam razlogov, zakaj menijo, da je to slovenski non-paper,« je povedal. Omenil je »velikansko delo« po objavi tega papirja, tudi vrh Brdo-Brijoni. »Mislim, da je to neka stvar, ki je ad acta,« je ocenil.
Glede današnjega protesta Slovencev, zaskrbljenih nad razmerami v Sloveniji, pred sedežem evropske komisije pa je povedal, da imajo ljudje pravico do zbiranja in svojega stališča. »Slovenska oblast pa ne sme biti gluha za ta sporočila,« je dodal.
Pred sedežem evropske komisije v Bruslju je protestiralo ducat Slovencev, nezadovoljnih z razmerami v Sloveniji. Nosili so transparent Zaščitite pravno državo v Sloveniji. Ena od protestnic je razmere v Sloveniji označila za zastrašujoče. Kot konkretne primere je navedla: evropske tožilce, financiranje medijev, pritisk na Levico, non-paper o Balkanu.
