Na težave pogosto prva opozori okolica
Poznamo več vrst naglušnosti, lahko se pojavi iz različnih razlogov. Prevodna naglušnost pomeni, da vaše zunanje ali srednje uho ne prenaša več tresljajev zvoka do notranjega ušesa. Težava se pogosto pojavi zaradi ovir v ušesu in jo je navadno mogoče hitro odpraviti. Senzorično-nevralna naglušnost pomeni, da je nekaj narobe z notranjim ušesom ali ušesnim živcem. Te naglušnosti pogosto ni mogoče ozdraviti, lahko pa jo olajšamo z uporabo slušnega aparata ali s slušnimi vsadki, ki pa so primerni predvsem za gluhe in osebe z zelo težko zaznavno okvaro sluha. Obstaja še mešana naglušnost, ki je kombinacija obeh. Naglušnost delimo tudi glede na stopnjo, in sicer na lahko, srednjo, težko in zelo težko.
Starostna naglušnost je običajno posledica več dejavnikov. Eden od glavnih je izpostavljenost hrupu. Dlje ko je človek hrupu izpostavljen, večja je možnost, da bo hrup sčasoma poškodoval slušne celice, daljša izpostavljenost hrupu nad 85 decibelov je že zelo nevarna. Dodatno tveganje za slabšanje sluha pomenijo nekatere bolezni, kot sta visok krvni tlak in sladkorna bolezen. Na sluh lahko negativno vplivajo tudi nekatere vrste zdravil, denimo tista, ki jih jemljemo pri kemoterapiji.
Čim prej k zdravniku
Izgubo sluha pogosto prej opazi okolica kot tisti, ki sluh izgublja. Kaže se denimo kot preglasno nastavljen televizijski sprejemnik, težave pri pogovoru, saj oseba ne sliši vsega, kar ji povemo. Pogosto prosijo, naj stavke ponovimo, saj niso razumeli vsega, kar smo rekli. V prometu ali v naravi ne slišijo več običajnih zvokov, denimo brnenja avtomobilskega motorja ali petja ptic. Čeprav opazijo tovrstne težave, si mnogi izgube sluha nočejo priznati. Dobro je, da jih spodbudimo, da se s težavo spopadejo, saj izgubljanje sluha močno poslabša kakovost življenja.
Vse več težav pa strokovnjaki opažajo pri mladostnikih, pojasnjujejo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Mladi glasbo radi poslušajo prek slušalk, saj s tem ne motijo drugih, so tako mobilni, ne moti jih hrup iz okolja, pri tem uživajo in se sprostijo. Kar dobrih 10 odstotkov mladih glasbo posluša tako pogosto in tako glasno, da bi pri enakih navadah v daljšem časovnem obdobju lahko s tem povzročili okvare sluha. Med mladostniki, ki pogosteje poslušajo glasno glasbo, je večji delež tistih, ki zaznavajo stalno šumenje v ušesih; ti mladostniki tudi pogosteje obiskujejo glasbene dogodke in zabave. Pri tem pa se jih večina ne zaveda, da okvare sluha zaradi izpostavljenosti hrupu navadno opazimo šele čez nekaj let.
Zamenjajmo slušalke
A težave so preprečljive, zato na NIJZ med drugim svetujejo mladim in tudi preostalim, naj se oddaljijo od vira hrupa, ko je le mogoče, denimo, v klubih in na koncertih se je treba postaviti stran od zvočnikov. Ob daljši izpostavljenosti se vsako uro za najmanj pet minut umaknemo v tiho okolje, priporočljiva je tudi raba čepkov za ušesa, saj znižajo glasnost za od 15 do 35 decibelov. Glasnost na predvajalniku glasbe kar se da znižamo in tako glasbo raje poslušamo dlje in, seveda, varneje. Namesto ušesnih slušalk uporabljamo naglavne, saj bolje dušijo zvok iz okolice in zato ni treba povečati glasnosti glasbe, da bi preglasili zvoke iz okolja.
Imate težave?
Ali morate prositi sogovornika, naj večkrat ponovi, kaj je rekel?
Ali imate občutek, da ljudje momljajo, ko govorijo?
Ali prikimate sogovorniku med pogovorom, čeprav niste prepričan, kaj je povedal?
Ali vam v ušesih šumi, piska ali zvoni?
Ali težko razločite pogovor med več kot dvema osebama?
Če svojec ali vi sami občutite izgubo sluha, je prvi korak pregled pri otorinolaringologu. Ta vas bo najverjetneje napotil na meritev sluha (razen v primeru prevodne naglušnosti), kjer vam bodo s posebno napravo, avdiometrom, določili vrsto in izmerili stopnjo izgube sluha. Sledila bo napotnica za slušni aparat. Zdravstveno zavarovanje krije nakup slušnega aparata vsakih šest let, vendar vam pripada zgolj 300 evrov. Če boste izbrali dražjega, boste morali razliko doplačati iz lastnega žepa. Danes so na tržišču različni slušni aparati z izjemnimi tehničnimi lastnostmi. Če ne želite, da bi drugi opazili, da ga nosite, lahko namesto zaušesnega izberete vušesnega, pri katerem je vsa tehnologija skrita v sluhovodu in zato skoraj ni viden.
