Na Unescovi konferenci Mura razglašena za zaščiten rezervat
Največji slovenski poplavni gozd pod zaščito Svetovne organizacije za naravo.
Odpri galerijo
Reka Mura je z vsemi njenimi mrtvimi rokavi izrednega pomena za številne živalske in rastlinske vrste. FOTO: Borut Tavčar
Na letni konferenci Unesca v Indoneziji je bilo 29 tisoč hektarjev površine ob reki Muri razglašenih za Biosferni rezervat. Ministrstvo za okolje in prostor je za območje ob Muri že leta 2016 vložilo predlog za pridobitev naziva biosfernega rezervata, a je strokovna komisija šele danes temu predlogu tudi ugodila. Svetovna organizacija za naravo (WWF) je do sedaj pod okriljem Unesca zaščitila že 850 tisoč hektarjev naravne in kulturne dediščine ob Muri, Dravi in Donavi.
»Potrditev Unesca je mejnik v mednarodni zaščiti te izredno dragocene povezane rečne pokrajine v srednji Evropi. Označuje začetek trajnostnega razvoja porečja Mure, ker so občine aktivno vključene in si obetajo tudi ekonomske koristi. Hkrati je tudi jasen znak protesta proti velikim načrtom uničenja narave, hidroelektrarni Hrastje Mota, in zaveza lokalnega prebivalstva k zdravemu okolju,« je pojasnil Arno Mohl, programski vodja projekta Mura-Drava-Donava pri WWF Avstrija.
Izjemno bogastvo rastlinskega in živalskega sveta
Zaščitena površina se razteza od avstrijsko-slovenske do hrvaško-madžarske meje. Porečje, ki pokriva največji državni poplavni gozd, je tudi del evropskega omrežja posebnih varstvenih območij Natura 2000. V naslednjem koraku se bo rezervat zaščitene biosfere razširil na območju petih držav ter bo presegel milijon hektarjev zaščitene površine. Nov biosferni rezervat podpira trinajst občin ter ministrstvo za okolje in varstvo narave.
Po podatkih Svetovne organizacije za naravo se območje ponaša tudi z izjemno biotsko raznovrstnostjo, saj je izjemno bogato z ribjimi vrstami ter gnezdišči belorepega orla in črnih štorkelj. Poleg tega reki Muri pripisujejo izreden pomen pri migracijah posameznih ribjih vrst kot sta kečiga in sulec, saj jim omogoča prosto pot preko Drave v Donavo.
»Še korak bližje smo k prvemu svetovnemu pentalateralnemu biosfernemu rezervatu in korak bliže trajnostnemu upravljanju tega rečnega območja s številnimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Pomembno je da se obenem preneha z načrtovanjem izgradnje hidroelektrarn na zavarovanem območju reke Mure,« poudarja Leon Kebe od WWF Adria.
»Potrditev Unesca je mejnik v mednarodni zaščiti te izredno dragocene povezane rečne pokrajine v srednji Evropi. Označuje začetek trajnostnega razvoja porečja Mure, ker so občine aktivno vključene in si obetajo tudi ekonomske koristi. Hkrati je tudi jasen znak protesta proti velikim načrtom uničenja narave, hidroelektrarni Hrastje Mota, in zaveza lokalnega prebivalstva k zdravemu okolju,« je pojasnil Arno Mohl, programski vodja projekta Mura-Drava-Donava pri WWF Avstrija.
Izjemno bogastvo rastlinskega in živalskega sveta
Zaščitena površina se razteza od avstrijsko-slovenske do hrvaško-madžarske meje. Porečje, ki pokriva največji državni poplavni gozd, je tudi del evropskega omrežja posebnih varstvenih območij Natura 2000. V naslednjem koraku se bo rezervat zaščitene biosfere razširil na območju petih držav ter bo presegel milijon hektarjev zaščitene površine. Nov biosferni rezervat podpira trinajst občin ter ministrstvo za okolje in varstvo narave.
Po podatkih Svetovne organizacije za naravo se območje ponaša tudi z izjemno biotsko raznovrstnostjo, saj je izjemno bogato z ribjimi vrstami ter gnezdišči belorepega orla in črnih štorkelj. Poleg tega reki Muri pripisujejo izreden pomen pri migracijah posameznih ribjih vrst kot sta kečiga in sulec, saj jim omogoča prosto pot preko Drave v Donavo.
»Še korak bližje smo k prvemu svetovnemu pentalateralnemu biosfernemu rezervatu in korak bliže trajnostnemu upravljanju tega rečnega območja s številnimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Pomembno je da se obenem preneha z načrtovanjem izgradnje hidroelektrarn na zavarovanem območju reke Mure,« poudarja Leon Kebe od WWF Adria.
