Nenavadni obrati v preiskavah vdora v ameriški kongres
Enega od redkih udeležencev lanskega vdora v ameriški kongres, o katerem videoposnetki dokazujejo pozivanje privržencev Donalda Trumpa k temu dejanju, ne preiskujeta ne zvezni preiskovalni urad FBI ne posebna kongresna komisija. Nekdanji marinec iz Arizone Ray Epps skupaj z nekaterimi drugimi meče senco na dogodke z lanskega 6. januarja med potrjevanjem novega demokratskega predsednika Joeja Bidna.
Sodobne tehnologije omogočajo marsikaj in morda bo kdo dokazal lažnost spornih posnetkov pozivanja k vdoru v ameriški kongres 6. januarja lani, ki so bili pred kratkim objavljeni v publikaciji Revolver. Na torkovem senatnem zaslišanju pa namestnica direktorja FBI za nacionalno varnost Jill Sanborn ni hotela komentirati delovanja morebitnih agentov in informantov ameriške zvezne policije med vdorom, ki so ga številni demokrati primerjali s terorističnimi napadi 11. septembra 2001, japonskim napadom na Pearl Harbor z začetka druge svetovne vojne in celo z delovanjem sužnjelastniške konfederacije med ameriško državljansko vojno.
Vloga FBI?
Republikanski senator Ted Cruz, ki se je sam pokesal zaradi označevanja tako imenovanih vstajnikov za teroriste, je hotel vedeti, koliko agentov FBI ali njihovih informantov je aktivno sodelovalo pri vdoru, koliko jih je prekršilo zakon in koliko spodbujalo k nasilju. »Na to ne morem odgovoriti,« je dejala Jill Sanborn ter tako pustila odprta vrata za ugibanja in videoposnetke, ki so jih zbrali pri Revolverju. Na enem od teh se je zdelo nagovarjanje Raya Eppsa k vdoru v kongres navzočim tako nenavadno, da so skandirali okrajšavo za zvezno policijo, na drugem nekdanji marinec šepeta neznanemu moškemu, ki potem začne odstranjevati barikade okrog washingtonskega Kapitolskega griča. Dvajset minut pred koncem govora predsednika Trumpa na drugi strani osrednjega parka National Mall je bila pot do vdora v kongres odprta.
To se je zgodilo v trenutku, ko so poročila o bombah na bližnjih sedežih demokratske in republikanske stranke še zmanjšale že tako oslabljene kongresne policijske sile. Tedanji varuhi ameriškega hrama demokracije so zaman prosili za okrepitve, čeprav so vsi vedeli za prihod na tisoče zanikovalcev volilne zmage demokrata Bidna. Trump se je že prej branil, da je pozival privržence k miroljubnim protestom, in tudi njegov tesni sodelavec ter trgovinski svetovalec Peter Navarro, ki je z nekdanjim strategom republikanske Bele hiše Stevom Bannonom vodil prizadevanja za spreobrnitev volilnih rezultatov, je zatrdil, da jim je vdor prekrižal račune. Podpredsednika Mika Pencea so hoteli prepričati o vrnitvi spornih elektorskih glasov v parlamente nihajočih zveznih držav po zgledu zakonodaje iz leta 1887, sprejete po dvomljivem kompromisu o zmagi republikanskega predsednika Rutherforda B. Hayesa na tesnih volitvah leta 1876.
Pence, ki je vodil kongresno potrjevanje elektorskih glasov, je videl svojo vlogo le ceremonialno, vdor, ki je na smrt prestrašil številne ameriške predstavnike ljudstva, ga je le še utrdil v tem prepričanju. Spornega obnašanja FBI s potrditvijo demokrata Bidna za novega predsednika še ni bilo konec. Za Rayem Eppsom so najprej razpisali tiralico, ko so se pol leta pozneje poleg Revolverja o njegovi domnevni osrednji vlogi pri vdoru v kongres razpisali tudi v New York Timesu, pa je nenadoma izginil z nje. Predstavnik Adam Kitzinger, eden od komaj dveh republikanskih sodelavcev v kongresni preiskavi, ga je opravičeval, da ni vstopil v kongres, Revolver pa je objavil videoposnetke še nekaterih drugih sumljivih udeležencev vdora. Pri odstranjevanju barikad je sodeloval najmanj eden od »hipijev za Trumpa« iz barvitega predelanega šolskega avtobusa, v katerem naj bi policija dan prej našla strelno orožje in celo bombe, a so kljub temu lahko naslednji dan pozivali k vdoru v kongres.
Ne bi bilo prvič, da bi FBI dvomljive akcije prestregla s svojimi agenti. Eden od njih je pomagal pri načrtu ugrabitve demokratske guvernerke Michigana, takšna sta bila najmanj dva voditelja skrajno desne skupine Proud Boys (Pogumni fantje). Pet let po objavi dosjeja nekdanjega britanskega obveščevalca Christopherja Steela o Trumpovih povezavah z Rusijo, ki se je pokazal za neresničnega, bo morda moral zvezni preiskovalni urad spet pojasnjevati svoje akcije.
