Nezaupanje v vlado glede strategije cepljenja in evropskih milijard

Premagovanje pandemije, gospodarsko okrevanje, spoštovanje vladavine prava (neodvisnost sodstva, svoboda tiska, bitka proti korupciji …) so teme, ki bodo predvidoma v ospredju govora predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji v sredo v Strasbourgu.

Evropski parlament je pred tem pripravil javnomnenjsko raziskavo Eurobarometer v vseh državah članicah. Kar 81 odstotkov anketiranih se strinja ali dokaj strinja, da bi izplačilo sredstev državam članicam morali pogojevati z uresničevanjem vladavine prava in demokratičnih načel. Tako imajo zahteve Bruslja, predvsem do Madžarske in Poljske, podporo v evropskem javnem mnenju. V državah Višegrajske skupine, v Estoniji, na Nizozemskem in v Sloveniji je delež zagovornikov tega najmanjši , a še vedno nad 70 odstotki.
 

Evropska sredstva v dobrih rokah?

Prednostna naloga evropskega parlamenta bi v očeh Evropejcev morale biti podnebne spremembe. Sledijo ukrepi proti revščini, boj proti terorizmu, podpora gospodarstvu, javno zdravje, migracije. Močno podporo ima 750-milijardni program za okrevanje (NextGenerationEU), ki naj bi pognal tudi digitalno in zeleno preobrazbo. Šestdeset odstotkov jih meni, da bo program pomagal njihovim državam pri premagovanju gospodarske in socialne škode po pandemiji covida-19. A državljani imajo kar nekaj dvomov o svojih vladah pri uporabi tega denarja.



S trditvijo »Moji nacionalni vladi je mogoče zaupati, da bo ustrezno uporabila sredstva iz NextGenerationEU« se je v Sloveniji popolnoma ali dokaj strinjalo le 24 odstotkov anketiranih. To je najmanj v celotni Uniji. Na ravni EU je bil delež pozitivnih odgovorov 44 odstotkov. Več kot dve tretjini (68 odstotkov) anketiranih v Sloveniji se s trditvijo popolnoma ali dokaj ni strinjalo. Na vrhu zaupanja so Luksemburg, Danska in Finska. Slovenija je na dnu v družbi Slovaške, Madžarske, Romunije, Cipra in Hrvaške.


 

Med največjimi cepilnimi dvomljivci

Pri boju proti pandemiji je vsak drugi Evropejec zadovoljen, kako so njihove vlade delovale pri cepljenju. V Sloveniji znaša delež popolnoma ali dokaj nezadovoljnih s strategijo 66 odstotkov. Večjega ima le Slovaška. Zelo ali dokaj zadovoljnih je le 31 odstotkov anketiranih Slovencev. EU pa je glede bitke s pandemijo dobila pozitivno oceno 44 odstotkov Slovencev. Tudi po zadovoljstvu z digitalnim covidnim potrdilom kot sredstvom za potovanje po Evropi je Slovenija najnižje v EU. Na repu je v družbi Bolgarije, Slovaške, Madžarske, Romunije in Hrvaške.



Rezultati o cepljenju kar dobro pojasnijo, kako nastajajo razlike v precepljenosti. Na Portugalskem, Malti, Finskem, Švedskem in Irskem se več kot 80 odstotkov vprašanih (delno) strinja, da koristi cepiv odtehtajo tveganja. V Sloveniji se s tem popolnoma strinja le 19 odstotkov anketiranih, k temu pa se nagiba še nadaljnjih 34 odstotkov. Skupni delež obojih je manjši le v Bolgariji. Med zadnjimi desetimi na lestvici so le nekdaj socialistične države. Tudi pri trditvi, da bi se moral vsakdo cepiti, kar da je tudi državljanska dolžnost, so za Slovenci le Bolgari.



Glede smeri, v katero gre država, ima pozitivno držo le 14 odstotkov Slovencev. Enako majhen delež imajo še na Švedskem, Češkem in Poljskem. Da je smer napačna, sodi 55 odstotkov Slovencev. Trije od desetih niso ne za eno ne za drugo. Bolj pozitivni so glede smeri EU, ki je pravilna za 23 odstotkov Slovencev, za odstotno točko manj od evropskega povprečja. Da je smer EU napačna, je menilo 32 odstotkov Slovencev. Triinpetdeset odstotkov jih vidi EU pozitivno – to je enako kot povprečje –, 19 odstotkov jih je dalo negativno oceno.