Nizozemci sporočili: z Rogličem je vse v redu, gremo naprej
Slovenski šampion se je v 12. etapi, na srečo brez posledic, spet zapletel v padec. V Cordobi zmagal Magnus Cort.
Odpri galerijo
Primož Roglič se je bržkone nadejal mirnejšega dne v karavani, kot ga je dočakal v 12. etapi. FOTO: Jorge Guerrero/AFP
Primož Roglič se je po zmagi v 11. etapi danes bržkone nadejal mirnejšega dne v karavani, a ga ni dočakal. Na letošnji Vuelti je lahko vsaka etapa peklenska. To je dokazala 175 km dolga andaluzijska preizkušnja od Jaena do Cordobe, kjer se je zmage veselil Magnus Cort. Roglič, ki se je moral tako kot tekmeci spopadati z žgočim soncem in ostrim tempom, pa se je znašel tudi na tleh. Na srečo spet brez hujših posledic.
Slovenskim navijačem je dih spet zastal dobrih 54 km pred ciljem 12. etape. Skupina kolesarjev blizu ospredja v rahlem spustu ni zvozila desnega ovinka in zletela s ceste. V njej je bil tudi Roglič, ki pa je bil na srečo med tistimi, ki so jo odnesli najbolje. Hitro se je vrnil na asfalt in zajahal nadomestno kolo, z moštvenimi kolegi iz Jumba Visme pa je tudi hitro ujel glavnino, čeprav je ta takrat letela proti cilju. Med ranjenci so bili tudi kolesarji iz ekip glavnih tekmecev Movistarja in Ineosa, tudi Adam Yates, ki je potreboval kar dolgo, da je nadaljeval dirko, vendar naposled ujel priključek z glavnino.
V tej so imeli glavno besedo kolesarji zasedbe UAE, ki brez Tadeja Pogačarja v svojih vrstah lovi predvsem etapno slavo. Načrt je bil jasen, ubežnikov, ki so se od glavnine oddaljili šele po 100-kilometrskem boju, ne pustiti predaleč in na čelu pelotona na edinih vzponih dneva v zadnjih 60 km narekovati tako oster tempo, da ga najboljši šprinterji ne bodo zdržali. Tako bi imel njihov najhitrejši kolesar Matteo Trentin čim več možnosti za zmago.
Dolgo je kazalo, da bo ekipi Jana Polanca uspelo, vendar se je v izjemni vročini – termometri so se bližali 40 stopinjam Celzija – uštela pri razporeditvi moči. Ko se je na zadnjem vzponu na Puerto del 14% razvnela bitka za etapno 1. mesto, ni imela več dovolj v nogah, da bi še nadzirala dirko.
Napadi so si sledili drug za drugim, tu pa sta v igro vskočila še Luka Mezgec in njegova ekipa BikeExchange, ki je želela pripraviti zaključno akcijo Michaelu Matthewsu. Člani avstralskega moštva so v zadnjem kilometru z zadnjimi močmi ujeli še zadnjega ubežnika, vendar jih je nato presenetil dvojec ekipe Education First. Jens Keukeleire je izvrstno pripravil šprint Cortu, ki je potrdil, da je na španskih cestah spet v izvrstni formi.
To je bila njegova skupno peta etapna zmaga na Vuelti in druga letošnja, za nameček jo je dosegel le dan za tem, ko je bil dolgo v pobegu, Roglič pa ga je na poti do zmage v 11. etapi ujel šele 300 metrov pred ciljem. S tem pa je tudi poskrbel, da ima po 12. etapah kar pet kolesarjev po dve etapnih zmagi – ob njem in Rogliču še Jasper Philipsen (Alpecin Fenix), ki je že odstopil, Fabio Jakobsen (Deceuninck Quick Step) in Micahel Storer (DSM).
Ko se je pripravljal šprint, je bil blizu ospredja tudi Roglič, vendar le zato, da je varno prikolesaril v cilj. Etapo je končal na 12. mesto v 39-članski prvi skupini, v kateri so bili tudi vsi njegovi tekmeci za vrh v skupnem seštevku. Tu ni prišlo do sprememb, presenetljivi nosilec rdeče majice je še vedno Norvežan Odd Christian Eiking (Intermarche) pred Guillaumom Martinom (Cofidis, 0:58), Rogličem (1:56) in Enricom Masom (Movistar, 2:31).
Da je s slovenskim kapetanom vse v redu je po etapi potrdil tudi športni direktor Grischa Niermann. »Roglič in Lennard Hofstede sta v redu, Steven Kruijswijk pa ima nekaj odrgnin. Naši kolesarji niso mogli preprečiti padca, zleteli so čez kolesarje Ineosa. Na srečo so se vsi prebili skozi etapo in Vuelto nadaljujemo po načrtih,« je dejal Niermann.
Sicer pa je mrtvi tek med najboljšimi v skupnem seštevku pričakovati tudi jutri, ko je na vrsti 13. etapa brez enega samega kategoriziranega klanca. Zato pa kolesarje čaka še en izjemno dolg dan (Belemez–Villanaueva, 203,7 km) na žgočem soncu. Karavana se sicer zapušča Andaluzijo, a v Extremaduri poletja niso nič manj suha in vroča.
Slovenskim navijačem je dih spet zastal dobrih 54 km pred ciljem 12. etape. Skupina kolesarjev blizu ospredja v rahlem spustu ni zvozila desnega ovinka in zletela s ceste. V njej je bil tudi Roglič, ki pa je bil na srečo med tistimi, ki so jo odnesli najbolje. Hitro se je vrnil na asfalt in zajahal nadomestno kolo, z moštvenimi kolegi iz Jumba Visme pa je tudi hitro ujel glavnino, čeprav je ta takrat letela proti cilju. Med ranjenci so bili tudi kolesarji iz ekip glavnih tekmecev Movistarja in Ineosa, tudi Adam Yates, ki je potreboval kar dolgo, da je nadaljeval dirko, vendar naposled ujel priključek z glavnino.
V tej so imeli glavno besedo kolesarji zasedbe UAE, ki brez Tadeja Pogačarja v svojih vrstah lovi predvsem etapno slavo. Načrt je bil jasen, ubežnikov, ki so se od glavnine oddaljili šele po 100-kilometrskem boju, ne pustiti predaleč in na čelu pelotona na edinih vzponih dneva v zadnjih 60 km narekovati tako oster tempo, da ga najboljši šprinterji ne bodo zdržali. Tako bi imel njihov najhitrejši kolesar Matteo Trentin čim več možnosti za zmago.
Dolgo je kazalo, da bo ekipi Jana Polanca uspelo, vendar se je v izjemni vročini – termometri so se bližali 40 stopinjam Celzija – uštela pri razporeditvi moči. Ko se je na zadnjem vzponu na Puerto del 14% razvnela bitka za etapno 1. mesto, ni imela več dovolj v nogah, da bi še nadzirala dirko.
Napadi so si sledili drug za drugim, tu pa sta v igro vskočila še Luka Mezgec in njegova ekipa BikeExchange, ki je želela pripraviti zaključno akcijo Michaelu Matthewsu. Člani avstralskega moštva so v zadnjem kilometru z zadnjimi močmi ujeli še zadnjega ubežnika, vendar jih je nato presenetil dvojec ekipe Education First. Jens Keukeleire je izvrstno pripravil šprint Cortu, ki je potrdil, da je na španskih cestah spet v izvrstni formi.
Peterica s po dvema zmagama
To je bila njegova skupno peta etapna zmaga na Vuelti in druga letošnja, za nameček jo je dosegel le dan za tem, ko je bil dolgo v pobegu, Roglič pa ga je na poti do zmage v 11. etapi ujel šele 300 metrov pred ciljem. S tem pa je tudi poskrbel, da ima po 12. etapah kar pet kolesarjev po dve etapnih zmagi – ob njem in Rogliču še Jasper Philipsen (Alpecin Fenix), ki je že odstopil, Fabio Jakobsen (Deceuninck Quick Step) in Micahel Storer (DSM).
...
Ko se je pripravljal šprint, je bil blizu ospredja tudi Roglič, vendar le zato, da je varno prikolesaril v cilj. Etapo je končal na 12. mesto v 39-članski prvi skupini, v kateri so bili tudi vsi njegovi tekmeci za vrh v skupnem seštevku. Tu ni prišlo do sprememb, presenetljivi nosilec rdeče majice je še vedno Norvežan Odd Christian Eiking (Intermarche) pred Guillaumom Martinom (Cofidis, 0:58), Rogličem (1:56) in Enricom Masom (Movistar, 2:31).
Da je s slovenskim kapetanom vse v redu je po etapi potrdil tudi športni direktor Grischa Niermann. »Roglič in Lennard Hofstede sta v redu, Steven Kruijswijk pa ima nekaj odrgnin. Naši kolesarji niso mogli preprečiti padca, zleteli so čez kolesarje Ineosa. Na srečo so se vsi prebili skozi etapo in Vuelto nadaljujemo po načrtih,« je dejal Niermann.
Sicer pa je mrtvi tek med najboljšimi v skupnem seštevku pričakovati tudi jutri, ko je na vrsti 13. etapa brez enega samega kategoriziranega klanca. Zato pa kolesarje čaka še en izjemno dolg dan (Belemez–Villanaueva, 203,7 km) na žgočem soncu. Karavana se sicer zapušča Andaluzijo, a v Extremaduri poletja niso nič manj suha in vroča.
