Nov kažipot v prilagajanju varnostni realnosti

V Natu sredi vojne vihre v Ukrajini nastaja nov strateški koncept, v katerem se zrcalijo smoter zavezništva, temeljne varnostne naloge in smernice delovanja. Po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga »bo usmerjal zavezništvo med prilagajanjem novi varnostni realnosti«.

Strateški koncept je širši kot ukvarjanje z rusko grožnjo. Resna tveganja prihajajo z nestabilnega juga, nevarnost mednarodnega terorizma ostaja, Kitajska nadaljuje hiter vzpon. Povedno je, da v veljavnem konceptu iz leta 2010 Kitajska sploh ni omenjena. »Prvič bo moral tudi upoštevati rastoč vpliv Kitajske in njeno politiko prisile na svetovnem odru, ki predstav­lja sistemski izziv za našo varnost in demokracije,« je pred današnjim in jutrišnjim zasedanjem zunanjih ministrov Nata povedal Norvežan Stoltenberg.

Rusija si želi kopenski most do Krima?

Nov strateški koncept bo potrjen na junijskem vrhu zavezništva v Madridu in dotlej bodo najbrž trajale razprave o njegovi vsebini. Za gotovo velja, da bo po ruski vojaški agresiji na Ukrajino v njem velik poudarek na kolektivni obrambi. V tednih po izbruhu vojne se v Natu dogajajo hitre spremembe, ki so bile prej nepredstavljive. Države članice druga za drugo višajo obrambe izdatke. Za številne 2 odstotka BDP ni več cilj, temveč spodnja meja. Finska in Švedska se s hitrimi koraki bližata odločitvi o vstopu v Nato, ki bi lahko bila ­sprejeta kmalu.

»Irpin, Buča, Hostomel - iz celotne kijevske regije smo pregnali Ruse!«

Če bosta zaprosili za članstvo, ju bo 30 zaveznic sprejelo z dobrodošlico, je prepričan Stoltenberg. Zavezništvo je pri delovanju v zvezi z Ukrajino zadržano. Pri pomoči z orožjem, denimo, so dejavne le njegove članice na dvostranski ravni. Ukrajina bo začela dobivati tudi »težje orožje«. Tako ji bo Češka predala tanke T-72. Pričakuje lahko še, denimo, učinkovitejšo protiletalsko obrambo in protiladijske rakete. Stoltenberg v prihodnjih tednih pričakuje nadaljnje rusko delovanje v vzhodni in južni Ukrajini, »da bi zavzeli celoten Donbas in vzpostavili kopenski most do ­okupiranega Krima«.

Peti sveženj sankcij EU

Evropska komisija je pripravila nov, peti sveženj sankcij proti Rusiji. Vzrok za širši obseg novih sankcij je bilo odkritje ruskih zločinov v Buči pri Kijevu. »Ta grozodejstva ne smejo in ne bodo ostala brez posledic,« je povedala Ursula von der Leyen. V svežnju je predvidena prepoved uvoza premoga, vrednega 4 milijarde evrov na leto. Štiri banke, ki skupaj predstavljajo 23 odstotkov ruskega trga, bodo odrezane od evropskega trga. Ruske ladje ne bodo več imele dostopa do pristanišč. Izjema bo veljala za tovor, kot so živila, humanitarna pomoč in energija.

Predlagali so tudi prepoved za cestne prevoznike. Predvidena je tudi prepoved izvoza v Rusijo na področjih, na katerih je ranljiva, denimo pri kvantnih računalnikih in polprevodnikih. Prepovedan bo tudi uvoz številnih proizvodov, od lesa in cementa do morske hrane in žganih pijač. Prepovedano bo tudi sodelovanje ruskih podjetij pri javnih naročilih v EU. Predlagane ukrepe morajo potrditi še države članice. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je pojasnila, da se ukvarjajo s pripravo dodatnih sankcij, vključno z embargom na nafto.