Nov zeleni dogovor je še prepoln obljub

»Ljudje, podjetja in skupnosti nam že kažejo pot, hočejo pa potrditev in gotovost in to jim bo dal zeleni dogovor,« je nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen povedala evropskim parlamentarcem. Ti so večinoma pozdravili predlog zelenega prehoda, so pa med njimi tudi dvomljivci.

Evropski parlament je konec novembra že razglasil podnebno krizo in Komisijo pozval, naj zagotovi, da bodo vsi predlogi predpisov v skladu s ciljem za omejitev segrevanja planeta na največ 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja, da bo Evropska unija zmanjšala emisije za 55 odstotkov do leta 2030, da bo lahko v 2050 podnebno nevtralna in da bodo zmanjšali emisije tudi v letalstvu in ladjarstvu.

Vse te naloge je Komisija vključila v zeleni dogovor (green deal), Ursula von der Leyen pa je dodala, da bo Komisija prihodnje leto pripravila še podnebni zakon, kateremu bo dodana analiza, kje je lahko EU bolj drzna in kje bolj ponižna. Vse bo pripravljeno do prihodnjega podnebnega vrha konec prihodnjega leta. Glavni cilj je podnebna nevtralnost do leta 2050, predsednica Komisije pa pravi, da to mora biti cilj vseh celin. Podpredsednik Komisije Frans Timmermans, ki bo jutri evropski zeleni dogovor predstavil tudi na podnebnem vrhu v Madridu, je opozoril, da se že dogovarjajo s Kitajsko.

Zaščita pred umazano konkurenco

V zelenem dogovoru je napoved vstopnega davka na ogljik. »Ne moremo dopustiti, da bo naša industrija na našem trgu tekmovala z umazanimi industrijami,« pravi predsednica Komisije, ki je omenila tudi, da evropske baterije za avtomobile končno postajajo realnost. Dodala je, da preobrazba premogovnih regij ni lahka in ne gre prek noči, vendar imamo tudi take primere, denimo Katowice. Zeleni dogovor naj bi prinašal ravno to, boljše službe in bolj zdravo okolje. Regije, ki zaostajajo, bodo v prihodnjih sedmih letih podprli s 100 milijardami evrov.



Zeleni dogovor bo na strani kmetov, ki obujajo stare, okolju prijazne prakse. To je tudi varovanje biotske raznovrstnosti. Ursula von der Leyen pravi, da je treba mobilizirati vse, brez podpore parlamenta ne bo mogoče doseči nič. Timmermans je bil zadovoljen z odzivi parlamentarcev, opozoril je namreč, da lahko le skupaj prepričajo države članice in evropski svet v podporo zelenega dogovora.

Premalo, a tudi preveč

V Evropskem parlamentu je večina razpravljavcev pozdravila predlog zelenega dogovora, tudi ljudske stranke, v katerih verjamejo, da smo dobili Zemljo v upravljanje, to pa je mogoče zadnja generacija, ki lahko ukrepa. Zeleni so ocenili, da je to prva Komisija, ki se je podnebnih sprememb lotila bolj celovito, vendar še premalo. Brez umika BDP kot merila uspešnosti držav, zeleni dogovor ne bo imel pravega učinka. Opozorili so tudi, da bi, če bi vsi živeli kot Evropejci, potrebovali štiri planete. »Znanost je jasna, otroke imamo na ulicah, zeleni dogovor pa je poln obljub, ne ukrepov,« pravijo zeleni.



Zato je bilo nekoliko nenavadno slišati dvomljivce, ki pravijo, da EU izpusti le 10 odstotkov emisij (v to niso vštete emisije, ki jih uvozimo z različnimi izdelki, hrano in surovinami), zato da je treba ZDA, Kitajsko in Indijo prisiliti v podobne dogovore, sicer bo Evropa zaostala. Industrija pa mora imeti prednost, da ne bo ušla v Afriko. Drugi so opozorili, da dogovor ne vsebuje pravih ocen družbenih in gospodarskih učinkov. Poleg tega Komisija govori o zmanjšanju porabe plastike, pa sklepa prostotrgovinske sporazume, in o električni mobilnosti, pa veliko večino baterij proizvedejo v Aziji. Po zelenem dogovoru bo plin imel pomembno vlogo v prehodu do čistejše prihodnosti, nova zakonodaja pa preprečuje naložbe v plin.

Tri države blokirajo

Poslanci so opozorili tudi na to, da Evropski svet določa politično usmeritev EU. Svet tako danes obravnava podnebni zakon, v parlamentu pa obravnavajo zeleni dogovor. Zdi se, da hoče Komisija omejiti moč Sveta, kjer, kot opozarjajo zeleni, tri države blokirajo podnebne ukrepe. Iz teh držav prihajajo poslanci, ki pravijo, da ZDA doživljajo gospodarsko renesanso, Evropa pa zaostaja, ker ima zaradi obnovljivih virov energije drago elektriko.



Timmermans je čestital Greti Thunberg, ki je postala osebnost leta časnika Time, in opozoril, da imamo dejstva neposredno pred nosom. Led se topi, divjajo požari, izgubljamo biotsko raznovrstnost, samo suše v Evropi povzročijo za 10 milijard evrov škode. »Zeleni dogovor ni načrt ukrepov, je pot. To je odgovornost, ki jo imamo do otrok. Ukrepanje bo drago, a pomislite, koliko nas bi stalo neukrepanje. Hočemo biti pripravljeni, zato bo do poletja pripravljena analiza učinkov zelenega dogovora,« je odgovoril Timmermans in dodal, da mora biti zeleni dogovor socialen, sicer ne bo uresničljiv.

Slovenija pozdravlja dogovor

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je ob robu zasedanja Podnebne konference Združenih narodov (COP25) na ministrski
ravni v Madridu komentiral Evropski zeleni dogovor, ki ga je danes predstavila Evropska komisija. »Zeleni dogovor pogumno
vodi v edino možno prihodnost - to je v ogljično nevtralno prihodnost. Za Slovenijo je pomembno, da ta zagotavlja socialno pravičen prehod za prestrukturiranje in preobrazbo najbolj ranljivih sektorjev in regij - naše premogovniške regije so zagotovo tak primer. Upam pa, da bo na koncu potrjen tudi ogljični davek na izdelke umazane industrije izven Evropske unije, saj se ne moremo sprenevedati, da skrbimo za naš planet, če hkrati omogočamo, da drugi opravljajo umazani posel za nas,« pravi Zajc.