Nova zmaga Levice? Vojska ostaja brez oborožitve

LJUBLJANA – Minister za obrambo Karl Erjavec je vlado seznanil z razlogi za odložitev nakupa osemkolesnikov boxer. Ti so postopkovne narave, saj za nakup, ki bi pomenil večletne finančne obveznosti, ni pravne podlage, prav tako vojska nima celovite taktične študije o tem, katere zmogljivosti sploh potrebujemo za vzpostavitev srednje bojne bataljonske skupine.

Erjavec je namreč na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da je zadnja taktična študija iz leta 2005 premalo celovita in zastarela, zato je generalštabu Slovenske vojske naročil izdelavo nove taktične študije, ki bo opredelila, ali za izgradnjo srednje bojne bataljonske skupine nujno potrebujemo nove osemkolesnike oziroma kateri bi bili najprimernejši, kako bo teklo njihovo vzdrževanje, »kje jih bomo imeli parkirane«, kako bo potekalo usposabljanje kadrov za njihovo upravljanje in vzdrževanje, pa tudi, katere obstoječe zmogljivosti lahko porabimo pri izgradnji te skupine.


»To seveda ne pomeni, da je postopek nabave končan. Oklepnike 8x8 bo treba v doglednem času nabaviti, a prej moramo točno definirati, kaj potrebujemo,« je poudaril Erjavec. Ob tem je dodal, če bi takšno taktično študijo imeli, tudi ne bi bilo številnih razprav in različnih gledanj na potrebe vojske. Ta študija je na neki način vojaški nasvet, je pojasnil.

Dokler tega nasveta in vseh odgovorov ne bo, pa tudi nakupa osemkolesnih oklepnikov ne bo. Vlada se je tako zavzela za odstop od sklenitve sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju OCCAR, prek katere je Slovenija po odločitvi prejšnje vlade Mira Cerarja sicer nameravala nakupiti te oklepnike. Vlada bo o tem obvestila OCCAR ter parlamentarna odbora za zunanjo politiko in za obrambo.

Ob tem je spomnil, da se je Slovenija Natu zavezala, da bo prvo srednjo bojno bataljonsko skupino oblikovala do leta 2022 in drugo do 2025. Tako je že jasno, do do leta 2022 Slovenija ne bo imela vseh potrebnih osemkolesnikov. »A tudi če bi danes podpisali pogodbo o nakupu, ne bi mogli vsega postoriti, da bi lahko govorili, da Slovenija ima prvo bataljonsko bojno skupino, saj so dobavni roki tako dolgi,« je dejal Erjavec.

Pri tem je spomnil tudi na pomanjkanje kadra v vojski, zato je po njegovem mnenju prvi korak kadrovska popolnitev vojske, drugi pa opredelitev in izvedba investicij.


Ob tem pa je opozoril, da za podpis take pogodbe tudi nima pravne podlage. Proračuni namreč opredeljujejo finančne obveznosti države le za dve leti naprej, taka pogodba pa bi to presegala. S podpisom take pogodbe bi zato kršil finančne predpise, je prepričan Erjavec, ki ima iz svojega prvega ministrovanja na obrambnem resorju grenke izkušnje z nakupi patrij. Tako bo predlagal sprejetje zakona o temeljnih razvojnih programih, da bodo pravne podlage, ko gre za prevzemanje dolgoročnih obveznosti, »čiste, prave in nesporne«.

Erjavec je znova napovedal tudi pripravo aktualizacije srednjeročnega obrambnega programa in bele knjige o obrambi. Spomnil je na zavezo o povečanju obrambnega proračuna in ura resnice bo po njegovih besedah v proračunu za leto 2020/21. »Računam, da bo v letu 2019 1,1 odstotka BDP namenjenih za obrambne izdatke. Potem v letu 2020 1,2, leta 2021 1,3, leta 2023 1,4 in leta 2024 1,5 odstotka. To so zaveze, ki so bile za zdaj dane ustno ob obisku generalnega sekretarja zveze Nato lani,« je pojasnil Erjavec.

Odločitev pa je pozdravil poslanec Levice Miha Kordiš, so sporočili iz Levice. »Potrebovali smo dve vladi in dve vladi, da nam je uspelo pokazati spornost nabavne dokumentacije. Zdaj lahko ta sredstva vložimo v bolj pomembne sektorje slovenske družbe, kot so šolstvo, zdravstvo in razvoj.«