Nove obleke za na Luno
Američani se že leta 2024 želijo vrniti na Luno.
Odpri galerijo
Kristine Davis v prototipu nove vesoljske obleke, primerne za na Luno. FOTO: Carlos Jasso/Reuters
Takšne so bile vesoljske obleke prvih dveh človekov, ki sta pred 50 leti poskakovala po Luni.
Takšne pa so nove obleke, v katerih se bodo že čez nekaj let, kot upa ameriška administracija, astronavti – med njimi prva ženska! – sprehajali po površju našega satelita. Američani želijo v okviru programa Artemis leta 2024 znova stopiti na Luno, ki bo nekakšen testni poligon za trenutni »sveti gral« vesoljskih potovanj – Mars.
Na poti do tja mora Nasa med drugim dokončati težkokategorno raketo SLS in kapsulo Orion ter ustrezno pripraviti človeško posadko in jo tudi pravilno obleči. Nasa je tako predstavila prototipa oblek. Kristine Davis, specialistka za oblikovanje vesoljskih oblek v Johnsonovem vesoljskem centru, je nosila belo-rdeče-moder skafander s strokovnim poimenovanjem »mobilna enota za raziskovanje zunaj plovila«, kakršnega si bodo astronavti nadeli, ko bodo stopili na površje Lune. Oranžna obleka, v kateri se je predstavil inženir Dustin Gohmert, pa je namenjena za bivanje v kapsuli Orion ob izstrelitvi z Zemlje in povratku.
Lunarna obleka je nadgradnja oblek iz Apollove ere in skafandrov, ki jih trenutno nosijo astronavti pri vesoljskih sprehodih na Mednarodni vesoljski postaji. Po besedah inženirjev Nase je obleka udobnejša in so posamezniki v njej okretnejši, kar je za raziskovalno delo še kako pomembno. Obleko dopolnjujejo posebni čevlji. Trenutno ti niso med ključnimi deli oblek, saj na vesoljskih sprehodih astronavti lebdijo v breztežnostnem prostoru. Čevlji v programu Apollo pa so bolj ali manj omogočali poskakovanje, in ne prave hoje.
Nova tehnologija omogoča, da bodo lahko astronavti dlje časa na površju – to je do osem ur plus še eno uro v primeru izrednih razmer. Oranžni skafandri pa imajo to prednost, da lahko v primeru nenadnega padca pritiska v plovilu vzpostavijo normalen pritisk v skafandru in tako zdržijo šest dni.
Nove obleke so tudi prilagodljive, da bodo prav vsem. Dele novih skafandrov bodo namreč lahko sestavljali in prilagajali različnim velikostim astronavtk in astronavtov. Kako nerodno je pomanjkanje ustrezne konfekcije številke, se je izkazalo letos spomladi, ko je bila na Mednarodni vesoljski postaji le ena obleka velikosti M in je tako odpadel zgodovinski vesoljski izhod izključno ženske ekipe.
Pri Nasi so popravili napako in tako bosta te dni lahko v vesolje skupaj prvič izstopili dve ženski – astronavtki Christina Koch in Jessica Meir. Njun podvig – gre za vzdrževalna dela na zunanji strani postaje – je bil predviden za 21. oktober, a so ga pri Nasi prestavili. Kot kaže, bomo pomenljivi dogodek spremljali že v četrtek ali petek, so tvitnili pri Nasi.
-----
Astronavt Buzz Aldrin na Luni. FOTO: Nasa/Reuters
Takšne pa so nove obleke, v katerih se bodo že čez nekaj let, kot upa ameriška administracija, astronavti – med njimi prva ženska! – sprehajali po površju našega satelita. Američani želijo v okviru programa Artemis leta 2024 znova stopiti na Luno, ki bo nekakšen testni poligon za trenutni »sveti gral« vesoljskih potovanj – Mars.
Kristine Davis in Dustin Gohmert v skafandrih za na Luno in za kapsulo Orion. FOTO: Carlos Jasso/Reuters
Na poti do tja mora Nasa med drugim dokončati težkokategorno raketo SLS in kapsulo Orion ter ustrezno pripraviti človeško posadko in jo tudi pravilno obleči. Nasa je tako predstavila prototipa oblek. Kristine Davis, specialistka za oblikovanje vesoljskih oblek v Johnsonovem vesoljskem centru, je nosila belo-rdeče-moder skafander s strokovnim poimenovanjem »mobilna enota za raziskovanje zunaj plovila«, kakršnega si bodo astronavti nadeli, ko bodo stopili na površje Lune. Oranžna obleka, v kateri se je predstavil inženir Dustin Gohmert, pa je namenjena za bivanje v kapsuli Orion ob izstrelitvi z Zemlje in povratku.
Lunarna obleka je nadgradnja oblek iz Apollove ere in skafandrov, ki jih trenutno nosijo astronavti pri vesoljskih sprehodih na Mednarodni vesoljski postaji. Po besedah inženirjev Nase je obleka udobnejša in so posamezniki v njej okretnejši, kar je za raziskovalno delo še kako pomembno. Obleko dopolnjujejo posebni čevlji. Trenutno ti niso med ključnimi deli oblek, saj na vesoljskih sprehodih astronavti lebdijo v breztežnostnem prostoru. Čevlji v programu Apollo pa so bolj ali manj omogočali poskakovanje, in ne prave hoje.
FOTO: Andrew Caballero-Reynolds/AFP
Nova tehnologija omogoča, da bodo lahko astronavti dlje časa na površju – to je do osem ur plus še eno uro v primeru izrednih razmer. Oranžni skafandri pa imajo to prednost, da lahko v primeru nenadnega padca pritiska v plovilu vzpostavijo normalen pritisk v skafandru in tako zdržijo šest dni.
Pri Nasi seveda stavijo predvsem na funkcionalnost oblek, medtem ko pri zasebnikih – to je skafander podjetja SpaceX – gledajo tudi na eleganco. FOTO: Spacex
Sestavljanje skafandra, da ustreza vsem
Nove obleke so tudi prilagodljive, da bodo prav vsem. Dele novih skafandrov bodo namreč lahko sestavljali in prilagajali različnim velikostim astronavtk in astronavtov. Kako nerodno je pomanjkanje ustrezne konfekcije številke, se je izkazalo letos spomladi, ko je bila na Mednarodni vesoljski postaji le ena obleka velikosti M in je tako odpadel zgodovinski vesoljski izhod izključno ženske ekipe.
Pri Nasi so popravili napako in tako bosta te dni lahko v vesolje skupaj prvič izstopili dve ženski – astronavtki Christina Koch in Jessica Meir. Njun podvig – gre za vzdrževalna dela na zunanji strani postaje – je bil predviden za 21. oktober, a so ga pri Nasi prestavili. Kot kaže, bomo pomenljivi dogodek spremljali že v četrtek ali petek, so tvitnili pri Nasi.
