Vojna v Ukrajini

Nove razsežnosti humanitarne katastrofe

V Mednarodnem odboru Rdečega križa ocenjujejo, da postajajo razmere v državi vse grozljivejše in vse bolj obupne.
Fotografija: Volodimir Zelenski: »Ljudje, otroci so pod ruševinami. Kako dolgo bo svet še sokrivec, ker bo ignoriral ta teror?« FOTO: Sergey Bobok/Afp
Odpri galerijo
Volodimir Zelenski: »Ljudje, otroci so pod ruševinami. Kako dolgo bo svet še sokrivec, ker bo ignoriral ta teror?« FOTO: Sergey Bobok/Afp

Kljub dogovorom o prekinitvi ognja se vojna vihra v Ukrajini včeraj ni ustavila, načrtovane evakuacije civilistov iz obkroženih mest pa večinoma niso bile uspešne. Kakor je že običajno, vojskujoči strani za napade obtožujeta druga drugo. Najhuje je bilo danes v obleganem obmorskem mestu Mariupolj, kjer so rakete drevi zadele porodnišnico.

Dvanajst ur naj bi danes trajalo premirje, da bi se iz šestih ukrajinskih mest umaknili civilni prebivalci. Če je mogoče verjeti poročilom, je evakuacija delno uspela samo v mestih Sumi in Enerhodar na severu države, drugje pa se zaradi obstreljevanj ljudje niso mogli umakniti. Dejstvo, da evakuacija ni uspela, je bilo edino, o čemer sta se danes strinjala Ukrajina in Rusija, ki sta za propad sporazuma krivili druga drugo. Najbolj grozno je bilo včeraj v pristaniškem mestu Mariupolj, drugem največjem mestu doneške regije, kjer so prebivalci ostali brez vode, elektrike, ogrevanja in tudi brez hrane in pijače, sinoči pa so ves svet pretresli posnetki tamkajšnje razrušene porodnišnice, ki naj bi jo zadeli ruski izstrelki. »Ljudje, otroci so pod ruševinami. Kako dolgo bo še svet sokrivec, ker bo ignoriral ta teror?« se je odzval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Po podatkih Združenih narodov je bilo do zdaj v ruski agresiji proti Ukrajini, ki traja že dva tedna, 516 mrtvih in 908 ranjenih civilistov. A samo v današnjem napadu na porodnišnico v Mariupolju je bilo po dosedanjih informacijah najmanj 17 mrtvih, mestna oblast pa trdi, da je bilo od začetka ruskih napadov ubitih že najmanj 1170 meščanov. Oblasti so izkopale skupno grobišče, v katerega so po poročanju ameriške agencije AP položili že več kot 60 ubitih. »Na žalost leži naokrog preveč trupel. To smo morali narediti, ker ljudi ne moremo več normalno pokopavati. Mrtvašnice so prenapolnjene,« je novinarjem britanskega časnika Financial Times povedal mestni uradnik Vitalij Falkovski. Še pred napadom je ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba obtožil Rusijo, da ima za talce približno 400.000 ljudi v Mariupolju ter da preprečuje dovoz humanitarne pomoči in evakuacijo. »Obstreljevanje se nadaljuje. Okoli 3000 novorojenčkov je brez zdravil in hrane,« je izjavil Kuleba in pozval svet, naj ukrepa in zaustavi »rusko barbarsko vojno proti civilistom in dojenčkom.«

Cernobil
Cernobil

V Mednarodnem odboru Rdečega križa ocenjujejo, da postajajo razmere v Ukrajini vse grozljivejše in vse bolj obupne, ljudje so ostali brez domov, družine se skrivajo po kleteh in poskušajo pobegniti s prizorišč spopadov, več sto tisoč Ukrajincev pa je ostalo brez hrane, vode, ogrevanja, elektrike in zdravstvene oskrbe. Več kot dva milijona ljudi je po ocenah Združenih narodov že pobegnilo iz države, odkar se je začela »operacija«, ki jo je v Rusiji prepovedano imenovati »vojna« ali »napad«. Največ beguncev se je zateklo na Poljsko, a včeraj je govornica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova povedala, da je približno dva milijona ljudi iz Ukrajine zaprosilo, ali se lahko zatečejo v Rusijo. Po njenih besedah je v času »operacije« iz Ukrajine v Rusijo že prebegnilo okoli 140.000 ljudi, neimenovani vir pa je ruski agenciji Tass zatrdil, da je v Rusiji že približno 204.000 ukrajinskih beguncev.

Vključeni tudi naborniki

Doslej so se odvili trije krogi pogajanj med rusko in ukrajinsko delegacijo. Čeprav so bili po zadnjem srečanju razočarani na obeh straneh, je bil rezultat njihovih pogovorov vsaj ta, da so ponekod prekinili spopade in omogočili umik civilnemu prebivalstvu. Zelenski je že večkrat izjavil, da se hoče srečati z oči v oči s svojim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, pred dnevi pa je v pogovoru za ameriško televizijo ABC povedal, da je pripravljen narediti vse za zaustavitev prelivanja krvi in da se je z ruskim kolegom pripravljen pogajati tudi o statusu Donbasa. Kasneje so iz njegove stranke Sluga narodu sporočili, da so za Kijev povsem nesprejemljive zahteve Rusije, naj prizna neodvisnost Doneške (DLR) in Luganške ljudske republike (LLR) in se odpove polotoku Krim. Poleg demilitarizacije in »denacifikacije« sta to namreč glavna pogoja, ki ju Moskva zahteva od Kijeva, da bi zaustavila »posebno operacijo«. Danes je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov ponovil, da »je Krim rusko ozemlje tako de facto kot de iure« in da sta DLR in LLR »neodvisni suvereni državi, ki ju je priznala Ruska federacija, kar je prav tako treba tako de facto kot de iure priznati«.

Do zdaj so na ruskem obrambnem ministrstvu zagotavljali, da so v »posebno operacijo« vključeni zgolj poklicni vojaki, a v medijih so se kljub cenzuri pojavile informacije, da so med tistimi, ki so padli v Ukrajini, tudi naborniki. Danes so v Moskvi priznali, da je to res in da so jih že začeli umikati z bojišč, drevi pa je Putin od vojaškega tožilstva zahteval posebno preiskavo o tem, kako se je lahko zgodilo, da niso spoštovali njegovega ukaza. Njegov tiskovni predstavnik Peskov je dejal, da bodo tožilci preverili, ali so poveljniki, ki so v nasprotju z ukazi vrhovnega poveljnika na fronto poslali tudi nepoklicne vojake, kazensko odgovorni.

Danes so iz Kijeva prišle tudi srhljive novice o morebitnih radioaktivnih izpustih, ker je ruska vojska izključila elektriko v nekdanji černobilski jedrski elektrarni. Iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo so sporočili, da v tem primeru ne vidijo »kritičnega vpliva na varnost«. Namestnik ruskega obrambnega ministra Nikolaj Pankov pa je drevi zatrdil, da so električno povezavo do jedrske elektrarne onesposobile ukrajinske oborožene sile.

Preberite še:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije