»NSi gre v naslednjo slovensko vlado«
Delegati, drugi člani in simpatizerji NSi v Mariboru so na kongresu z geslom Sredina sprejeli prenovljeni temeljni program stranke. Slišati je tudi, da je NSi pripravljena za vodenje države, a v prihodnjo vlado ne bodo šli za vsako ceno.
Odpri galerijo
Temeljni program, ki ga je pripravil podpredsednik Valentin Hajdinjak z ekipo, naj bi odgovoril predvsem na nove tematike in izzive, kot so migracije, podnebne spremembe, digitalizacija in nove tehnologije, varovanje okolja in demografske izzive, ter hkrati postavil tudi piko na i repozicioniranju NSi na političnem polu. A vrednostna izhodišča stranke ostajajo – kot zagotavljajo – enaka. Tako stranka vztraja pri svetosti življenja, iz katerega izhaja nasprotovanje splavu in evtanaziji.
Repozicioniranje stranke je treba sicer razumeti v luči želje stranke po razširitvi volilnega bazena s pritegovanjem novih, še nepozicioniranih volivcev. Kot je nedavno izpostavil politolog in nekdanji predsednik SD Igor Lukšič gre politiki za sredino, ker je oblast na sredini: »Stranke se zato pomikajo v sredino, če želijo priti na oblast. So sicer tudi stranke, ki hočejo ostati v opoziciji in s tem živeti od volilnega telesa na margini. NSi pa je z napovedjo premika v sredino napovedala, da razume za kaj v politiki gre in da ji je do vladanja.«
Da ima NSi dovolj opozicije, pa je v kongresnem nagovoru izpostavil Robert Ilc, glavni tajnik NSi, in napovedal, da gre NSi v naslednjo slovensko vlado in bo prevzela del svoje odgovornosti. »Lahko, da bo to že pred naslednjimi volitvami,« je še izpostavil Ilc, a hkrati dodal, da pa v vlado ne bodo šli za vsako ceno: »Če mi spoštujemo odločitve drugih, morajo tudi drugi naše.« Da so ravnali pravilno, ko niso šli v vlado Marjana Šarca, pa da se vedno znova kaže.
Da so pripravljeni sodelovati v vladi ali jo celo voditi, pa je izpostavil tudi vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. »Dobro bi bilo, da bi se zgodilo to čim prej,« je še dejal.
»Najboljše bi sedanjo situacijo opisali z naslednjimi besedami: »Bo že kako, če ne danes, pa jutri. Ali pa pojutrišnjem.« Človek ob tej vladni tragikomediji res ne ve, ali bi se smejal ali jokal,« pa je v svojem govoru navedel prvak NSi Matej Tonin in nadaljeval, da se v Sloveniji soočamo z dvema pogledoma, ki se jima v Novi Sloveniji odločno zoperstavljajo. Na eni strani je radikalna levica, ki v Sloveniji želi uveljaviti uravnilovko, enakost v revščini in razvrednotiti delo, na drugi pa se soočamo tudi s podivjanim kapitalizmom, ki v Slovenij nosi ime neoliberalizem. Zanj sta značilna podlo izkoriščanje delavcev in dogovorna ekonomija politično-finančnih omrežij.
»Stranke, ki vam govorijo o novih obrazih in o novi politiki, v resnici prinašajo staro politiko v najslabši obliki. Gradijo nova omrežja in dokazano siromašijo Slovenijo. Poglejte le dogajanje v Petrolu in Telekomu,« je še navedel Tonin.
Zavzel se je za za prevetritev sistema sedanjih socialnih transferjev, ki se po njegovih besedah nekritično podeljujejo za delo sposobnim. Na področju zdravstva bi morali po mnenju Tonina vzpostaviti sistem, kjer bomo vsi državljani koristili razpoložljive kapacitete in ne zgolj tisti, ki imajo denar. Do zdravstvenih storitev bi morali priti kjerkoli obstajajo razpoložljive kapacitete, je navedel še Tonin. Zavzel se je tudi za reformo pravosodja ter okrepitev vojske in policije.
Prvak NSi je pomik stranke na sredino napovedal že avgusta ob 19. obletnici ustanovitve NSi z besedami, da so povsod v Evropi krščanski demokrati sredinska stranka, med socialisti in liberalci. »V tej smeri se bo razvijala tudi NSi,« je dejal še Tonin, ki pa je že tedaj napovedal, da svojih temeljnih vrednot NSi v prenovljenem programu ne bo spreminjala.
»V Novi Sloveniji postavljamo nov politični koordinatni sistem. Umerjamo ga po vrednotah. Osrednje vrednote neke družbe vedno zagovarjajo stranke sredine, zato je z današnje perspektive smešno, kako so nas desetletja umetno rinili na obrobje. V naši domači hiši so nas želeli narediti tujce,« pa se je navezal danes in dodal, da je dejstvo, da so krščanski demokrati v Evropi že ves čas sredina političnega prostora.
»Kot stranka smo se sposobni pogovarjati z vsemi - z levimi in desnimi,« je v izjavi za medije po kongresnem nagovoru dodal predsednik NSi. Ponovil pa je, da NSi v aktualno vlado ne bo vstopila in da z njo ne bo podpisovala nobenega sporazuma. »Za delanje dobrega ne potrebujemo položajev,« je poudaril. Če bodo v državni zbor prihajale iniciative, ki so v skladu z njihovim programom, lahko ti računajo tudi na njihovo podporo, je dejal predsednik NSi.
Z nekaj distance iz Bruslja pa je v intervjuju za Delo nekdanja predsednica in zdaj evropska poslanka Ljudmila Novak izpostavila, da je bolj kot sredinskost pomembno njihovo delovanje. »Krščanski demokrati v središče postavljamo človeka in delo za skupno dobro. V politiki štejejo predvsem dejanja in v NSi se tega dobro zavedamo,« pa je dodala danes na kongresu.
Evropska poslanka je poudarila še, da so pripravljeni sodelovati z vsemi, ki hočejo dobro. »V Evropski uniji in žal tudi v Sloveniji gredo mnoge stranke v skrajnosti, populizem, ščuvajo ljudi in napeljujejo k razdoru. To pa ni dobro ne za Slovenijo ne za Evropsko unijo in takšne moramo odklanjati, ne glede na to, s katere strani prihajajo,« je dejala.
Na kongresu v Mariboru je bilo med udeleženci videti poslance, župane in druge vidne predstavnike stranke, umanjkal pa je nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle. NSi na kongres ni vabila predstavnikov drugih strank, so bili pa med govorniki še generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, nekdanji predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič in pobudnik digitalne koalicije Igor Zorko.
Repozicioniranje stranke je treba sicer razumeti v luči želje stranke po razširitvi volilnega bazena s pritegovanjem novih, še nepozicioniranih volivcev. Kot je nedavno izpostavil politolog in nekdanji predsednik SD Igor Lukšič gre politiki za sredino, ker je oblast na sredini: »Stranke se zato pomikajo v sredino, če želijo priti na oblast. So sicer tudi stranke, ki hočejo ostati v opoziciji in s tem živeti od volilnega telesa na margini. NSi pa je z napovedjo premika v sredino napovedala, da razume za kaj v politiki gre in da ji je do vladanja.«
Da ima NSi dovolj opozicije, pa je v kongresnem nagovoru izpostavil Robert Ilc, glavni tajnik NSi, in napovedal, da gre NSi v naslednjo slovensko vlado in bo prevzela del svoje odgovornosti. »Lahko, da bo to že pred naslednjimi volitvami,« je še izpostavil Ilc, a hkrati dodal, da pa v vlado ne bodo šli za vsako ceno: »Če mi spoštujemo odločitve drugih, morajo tudi drugi naše.« Da so ravnali pravilno, ko niso šli v vlado Marjana Šarca, pa da se vedno znova kaže.
Da so pripravljeni sodelovati v vladi ali jo celo voditi, pa je izpostavil tudi vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. »Dobro bi bilo, da bi se zgodilo to čim prej,« je še dejal.
»Stranke, ki vam govorijo o novih obrazih, v resnici prinašajo staro politiko v najslabši obliki«
»Najboljše bi sedanjo situacijo opisali z naslednjimi besedami: »Bo že kako, če ne danes, pa jutri. Ali pa pojutrišnjem.« Človek ob tej vladni tragikomediji res ne ve, ali bi se smejal ali jokal,« pa je v svojem govoru navedel prvak NSi Matej Tonin in nadaljeval, da se v Sloveniji soočamo z dvema pogledoma, ki se jima v Novi Sloveniji odločno zoperstavljajo. Na eni strani je radikalna levica, ki v Sloveniji želi uveljaviti uravnilovko, enakost v revščini in razvrednotiti delo, na drugi pa se soočamo tudi s podivjanim kapitalizmom, ki v Slovenij nosi ime neoliberalizem. Zanj sta značilna podlo izkoriščanje delavcev in dogovorna ekonomija politično-finančnih omrežij.
»Stranke, ki vam govorijo o novih obrazih in o novi politiki, v resnici prinašajo staro politiko v najslabši obliki. Gradijo nova omrežja in dokazano siromašijo Slovenijo. Poglejte le dogajanje v Petrolu in Telekomu,« je še navedel Tonin.
Zavzel se je za za prevetritev sistema sedanjih socialnih transferjev, ki se po njegovih besedah nekritično podeljujejo za delo sposobnim. Na področju zdravstva bi morali po mnenju Tonina vzpostaviti sistem, kjer bomo vsi državljani koristili razpoložljive kapacitete in ne zgolj tisti, ki imajo denar. Do zdravstvenih storitev bi morali priti kjerkoli obstajajo razpoložljive kapacitete, je navedel še Tonin. Zavzel se je tudi za reformo pravosodja ter okrepitev vojske in policije.
Med socialisti in liberalci
Prvak NSi je pomik stranke na sredino napovedal že avgusta ob 19. obletnici ustanovitve NSi z besedami, da so povsod v Evropi krščanski demokrati sredinska stranka, med socialisti in liberalci. »V tej smeri se bo razvijala tudi NSi,« je dejal še Tonin, ki pa je že tedaj napovedal, da svojih temeljnih vrednot NSi v prenovljenem programu ne bo spreminjala.
»V Novi Sloveniji postavljamo nov politični koordinatni sistem. Umerjamo ga po vrednotah. Osrednje vrednote neke družbe vedno zagovarjajo stranke sredine, zato je z današnje perspektive smešno, kako so nas desetletja umetno rinili na obrobje. V naši domači hiši so nas želeli narediti tujce,« pa se je navezal danes in dodal, da je dejstvo, da so krščanski demokrati v Evropi že ves čas sredina političnega prostora.
Kongres NSi je prenovljeni program sprejel z veliko večino, prav tako tudi sklep o pripojitvi stranke Reset k NSi.
»Kot stranka smo se sposobni pogovarjati z vsemi - z levimi in desnimi,« je v izjavi za medije po kongresnem nagovoru dodal predsednik NSi. Ponovil pa je, da NSi v aktualno vlado ne bo vstopila in da z njo ne bo podpisovala nobenega sporazuma. »Za delanje dobrega ne potrebujemo položajev,« je poudaril. Če bodo v državni zbor prihajale iniciative, ki so v skladu z njihovim programom, lahko ti računajo tudi na njihovo podporo, je dejal predsednik NSi.
Sebastjan Jeretič, svetovalec NSi o hegemonu in razvijanju novega prostora:
NSi je že ves čas stranka sodelovanja, iskanja konsenza in dialoga, kar je v modernih političnih državah prava politična sredina. Ključen je rezultat lanskih volitev, kjer so imeli zelo dober rezultat med volivci med 18 in 22 leti, njihova največja priložnost so prav nove generacije, ki niso opredeljene z devetdesetimi leti in drugo zgodovino slovenske politike, ter zmernih volivcev, ki abstinirajo že kakšnih deset let. Pridobitev novih volivcev je najboljša priložnost za boljši rezultat.
Trenutno na desnici velja SDS z Janezom Janšo za hegemona, saj je najmočnejša stranka v tem delu političnega prostora, zato je morda potrebno razviti nek nov prostor. Predvsem pridobiti abstinente in mlajše generacije, ki volijo v večji meri, kot so v preteklosti, in tako doseči končni rezultat, ki bo omogočil vplivanje na celotno politiko.
NSi je že ves čas stranka sodelovanja, iskanja konsenza in dialoga, kar je v modernih političnih državah prava politična sredina. Ključen je rezultat lanskih volitev, kjer so imeli zelo dober rezultat med volivci med 18 in 22 leti, njihova največja priložnost so prav nove generacije, ki niso opredeljene z devetdesetimi leti in drugo zgodovino slovenske politike, ter zmernih volivcev, ki abstinirajo že kakšnih deset let. Pridobitev novih volivcev je najboljša priložnost za boljši rezultat.
Trenutno na desnici velja SDS z Janezom Janšo za hegemona, saj je najmočnejša stranka v tem delu političnega prostora, zato je morda potrebno razviti nek nov prostor. Predvsem pridobiti abstinente in mlajše generacije, ki volijo v večji meri, kot so v preteklosti, in tako doseči končni rezultat, ki bo omogočil vplivanje na celotno politiko.
Z nekaj distance iz Bruslja pa je v intervjuju za Delo nekdanja predsednica in zdaj evropska poslanka Ljudmila Novak izpostavila, da je bolj kot sredinskost pomembno njihovo delovanje. »Krščanski demokrati v središče postavljamo človeka in delo za skupno dobro. V politiki štejejo predvsem dejanja in v NSi se tega dobro zavedamo,« pa je dodala danes na kongresu.
Evropska poslanka je poudarila še, da so pripravljeni sodelovati z vsemi, ki hočejo dobro. »V Evropski uniji in žal tudi v Sloveniji gredo mnoge stranke v skrajnosti, populizem, ščuvajo ljudi in napeljujejo k razdoru. To pa ni dobro ne za Slovenijo ne za Evropsko unijo in takšne moramo odklanjati, ne glede na to, s katere strani prihajajo,« je dejala.
Na kongresu v Mariboru je bilo med udeleženci videti poslance, župane in druge vidne predstavnike stranke, umanjkal pa je nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle. NSi na kongres ni vabila predstavnikov drugih strank, so bili pa med govorniki še generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, nekdanji predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič in pobudnik digitalne koalicije Igor Zorko.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
21:34
Nad plesen z zračenjem