Drugi blok
Nuklearka Avstrijcem krati spanec
Severna soseda ne računa na to, da bo Slovenijo prepričala v opuščanje jedrske energije.
Odpri galerijo
Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg, štajerski deželni glavar Hermann Schützenhöfer in slovenski zunanji minister Anže Logar med današnjim srečanjem v Ljubljani Foto: Bor Slana/STA
Pričakovana gradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško (Nek) oziroma podaljšanje njene življenjske dobe se vsaj na prvi pogled spreminja v eno od osrednjih odprtih vprašanj med Slovenijo in Avstrijo, toda njegova odmevnost v avstrijski politiki in javnosti za zdaj ne skrbi slovenske strani.
Vprašanje prihodnosti rabe jedrske energije v Sloveniji je služilo kot povod današnjga obiska avstrijskega zunanjega ministra in štajerskega deželnega glavarja v Ljubljani. Alexander Schallenberg in Hermann Schützenhöfer sta pri predstavnikih slovenske vlade predvsem iskala zagotovila, da bo država pri sprejemanju odločitev na tem področju previdna in da bo upoštevala vsa varnostna merila. Po vsem sodeč sta ta zagotovila tudi dobila – tako od ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja kot tudi državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Blaža Košoroka. Po poročanju avstrijske agencije APA je bil med obiskom dosežen tudi dogovor o pripravi študije o potresni varnosti morebitnega drugega bloka nuklearke.
»Kar zadeva proizvodnjo jedrske energije, je ključno in glavno vprašanje zagotavljanje ustrezne varnosti. Tu lahko zagotovim, da Slovenija izpolnjuje najvišje standarde varnosti, to redno počne in bo počela tudi v prihodnje,« je med opoldansko novinarsko konferenco z avstrijskim kolegom poudaril minister Logar.
Slovenija se po njegovih besedah zaveda občutljivosti te teme v Avstriji, zato si o njej želi nadaljevati transparenten dialog, ki pa mora potekati predvsem na strokovni ravni. Logarjev poudarek kaže, da slovenska stran dosedanje avstrijske proteste zaradi načrtovane prihodnosti jedrske elektrarne Krško dojema predvsem kot avstrijsko notranjepolitično vprašanje, ki ga narekujejo specifične okoliščine v severni sosedi.
»Odkar so Zeleni v vladni koaliciji, se je energetska politika pomaknila v središče politične pozornosti. Toda pri vprašanju jedrske energije v avstrijski politiki obstaja zelo redko strankarsko soglasje, in sicer, da ta v nobenem primeru ne pride v poštev. Ne glede na to, kdo je v vladi, bo negativno stališče do jedrske energije vselej prisotno,« je za Delo pojasnil avstrijski politični analitik Thomas Hofer.
Poenoteno stališče do tega vprašanja se odraža tudi na deželni ravni. Primer tega je kampanja, s katero je štajerski deželni glavar Schützenhöfer, sicer član vladajoče avstrijske ljudske stranke (ÖVP), v zadnjih mesecih opozarjal na »problematiko« Neka. Toda niti od njega niti od predstavnikov zvezne vlade za zdaj ni bilo slišati neposrednih pozivov Sloveniji, naj opusti uporabo jedrske energije, najverjetneje zato, ker tudi sami ne verjamejo, da bi se uradno Ljubljano v kaj takšnega sploh dalo prepričati – še posebno ob upoštevanju dejstva, da Slovenija iz Krškega pokrije 40 odstotkov svojih energetskih potreb.
V tem pogledu bi lahko današnji obisk, ki ga je spremljalo lepo število avstrijskih medijev, razumeli tudi kot predstavo za avstrijsko javnost.
Obisk štajerskega deželnega glavarja je slovenski strani sicer ponudil priložnost, da opozori na položaj zamejskih Slovencev na avstrijskem Štajerskem in na neizpolnjene obveznosti v sklopu 7. člena avstrijske državne pogodbe.
Kljub temu, da je bil pri vprašanju položaja slovenske narodne skupnosti v Avstriji po Logarjevi oceni v zadnjem letu dosežen bistven napredek, je v pogovorih z gostoma izrazil pričakovanje Slovenije za izvedbo nadaljnjih korakov zveznih in deželnih oblasti pri dolgoročni in sistemski ureditvi manjšinskih pravic, in to zlasti na avstrijskem Štajerskem, kjer je položaj še bistveno slabši kot na avstrijskem Koroškem.
Del krivde za to nosi tudi Slovenija, ki bi se morala po mnenju nekaterih predstavnikov narodne skupnosti, pa tudi neimenovanih uradnih virov, bolj sistematično lotiti reševanja omenjenih težav, med drugim z odpiranjem manjšinskega vprašanja v mednarodnih organizacijah, oziroma po desetletjih popuščanja vendarle začeti razmišljati o uporabi mehanizmov, ki jih vsebuje avstrijska državna pogodba, za ustvarjanje pritiska na Dunaj.
Vprašanje prihodnosti rabe jedrske energije v Sloveniji je služilo kot povod današnjga obiska avstrijskega zunanjega ministra in štajerskega deželnega glavarja v Ljubljani. Alexander Schallenberg in Hermann Schützenhöfer sta pri predstavnikih slovenske vlade predvsem iskala zagotovila, da bo država pri sprejemanju odločitev na tem področju previdna in da bo upoštevala vsa varnostna merila. Po vsem sodeč sta ta zagotovila tudi dobila – tako od ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja kot tudi državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Blaža Košoroka. Po poročanju avstrijske agencije APA je bil med obiskom dosežen tudi dogovor o pripravi študije o potresni varnosti morebitnega drugega bloka nuklearke.
»Kar zadeva proizvodnjo jedrske energije, je ključno in glavno vprašanje zagotavljanje ustrezne varnosti. Tu lahko zagotovim, da Slovenija izpolnjuje najvišje standarde varnosti, to redno počne in bo počela tudi v prihodnje,« je med opoldansko novinarsko konferenco z avstrijskim kolegom poudaril minister Logar.
Potreba po strokovni, in ne politični razpravi
Slovenija se po njegovih besedah zaveda občutljivosti te teme v Avstriji, zato si o njej želi nadaljevati transparenten dialog, ki pa mora potekati predvsem na strokovni ravni. Logarjev poudarek kaže, da slovenska stran dosedanje avstrijske proteste zaradi načrtovane prihodnosti jedrske elektrarne Krško dojema predvsem kot avstrijsko notranjepolitično vprašanje, ki ga narekujejo specifične okoliščine v severni sosedi.
Jedrska elektrarna Krško. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
»Odkar so Zeleni v vladni koaliciji, se je energetska politika pomaknila v središče politične pozornosti. Toda pri vprašanju jedrske energije v avstrijski politiki obstaja zelo redko strankarsko soglasje, in sicer, da ta v nobenem primeru ne pride v poštev. Ne glede na to, kdo je v vladi, bo negativno stališče do jedrske energije vselej prisotno,« je za Delo pojasnil avstrijski politični analitik Thomas Hofer.
Poenoteno stališče do tega vprašanja se odraža tudi na deželni ravni. Primer tega je kampanja, s katero je štajerski deželni glavar Schützenhöfer, sicer član vladajoče avstrijske ljudske stranke (ÖVP), v zadnjih mesecih opozarjal na »problematiko« Neka. Toda niti od njega niti od predstavnikov zvezne vlade za zdaj ni bilo slišati neposrednih pozivov Sloveniji, naj opusti uporabo jedrske energije, najverjetneje zato, ker tudi sami ne verjamejo, da bi se uradno Ljubljano v kaj takšnega sploh dalo prepričati – še posebno ob upoštevanju dejstva, da Slovenija iz Krškega pokrije 40 odstotkov svojih energetskih potreb.
V tem pogledu bi lahko današnji obisk, ki ga je spremljalo lepo število avstrijskih medijev, razumeli tudi kot predstavo za avstrijsko javnost.
Na avstrijskem Štajerskem slabše kot na Koroškem
Obisk štajerskega deželnega glavarja je slovenski strani sicer ponudil priložnost, da opozori na položaj zamejskih Slovencev na avstrijskem Štajerskem in na neizpolnjene obveznosti v sklopu 7. člena avstrijske državne pogodbe.
Kljub temu, da je bil pri vprašanju položaja slovenske narodne skupnosti v Avstriji po Logarjevi oceni v zadnjem letu dosežen bistven napredek, je v pogovorih z gostoma izrazil pričakovanje Slovenije za izvedbo nadaljnjih korakov zveznih in deželnih oblasti pri dolgoročni in sistemski ureditvi manjšinskih pravic, in to zlasti na avstrijskem Štajerskem, kjer je položaj še bistveno slabši kot na avstrijskem Koroškem.
Del krivde za to nosi tudi Slovenija, ki bi se morala po mnenju nekaterih predstavnikov narodne skupnosti, pa tudi neimenovanih uradnih virov, bolj sistematično lotiti reševanja omenjenih težav, med drugim z odpiranjem manjšinskega vprašanja v mednarodnih organizacijah, oziroma po desetletjih popuščanja vendarle začeti razmišljati o uporabi mehanizmov, ki jih vsebuje avstrijska državna pogodba, za ustvarjanje pritiska na Dunaj.
