Obnavljajo čudovite freske
Na tretjo adventno nedeljo so v najstarejši cerkvi sv. Miklavža v Bregu praznovali žegnanje tega priljubljenega svetnika z enotedenskim zamikom, saj so še zadnje dni na cerkvi potekala obnovitvena dela. Cerkev se prvič omenja leta 1526, čas njene postavitve pa sega v 13. stoletje, ko se je razširilo čaščenje sv. Nikolaja kot zavetnika ribičev in čolnarjev. Luterani so se cerkve polastili okrog leta 1580, okoli nje pa naredili luteransko pokopališče in jo imeli v lasti dvajset let.
Obnovo financira župnija, veliko je tudi donacij ljudi in občine, deset tisočakov pa je v letošnjem letu primaknilo ministrstvo za kulturo.
V 19. stoletju so prenehali maševati v njej in je počasi propadala. Župnik Matija Kadunc je veliko prispeval k njeni oživitvi. Leta 1910 je k delu pritegnil spomeniški zavod v tedanji Avstro-Ogrski. Žal so poskusi, da bi rešili poslikave (med drugim Pohod Svetih treh kraljev) na stranskih stenah, propadli in so zidove zaradi vlage porušili. Tako po sto letih zadnji dve leti poteka temeljita obnova.
Opravili izjemno delo
»V zadnjih dveh letih ste za rešitev cerkve in izjemnega kulturnega spomenika opravili izjemno delo,« se je prizadevnim ključarjem Stanetu Leganu, Jožetu Hrovatu, Davidu Longarju ter darežljivim faranom za delo in prispevke zahvalil župnik Franc Vidmar. Posebej je omenil številna dela v cerkvi in zunaj nje, predvsem pa so ta zaustavila propadanje fresk iz sredine 15. stoletju, ki jih pripisujejo Janezu Ljubljanskemu.
V prezbiteriju so še vidne upodobitve svetnic in apostolov, v ladji pa posamezni fragmenti prizorov iz Kristusovega trpljenja. Najpomembnejša freska nad vhodom v cerkev Vihar na morju predstavlja apostole v ladji, med njimi je tudi sv. Miklavž v škofovskem ornatu in donatorji. Računajo, da bodo restavratorska dela zaključena ob ugodnem spomladanskem vremenu. Obnovo financira župnija, veliko je tudi donacij ljudi in občine, deset tisočakov pa je v letošnjem letu primaknilo ministrstvo za kulturo. Ključar Stane Legan je povedal, da so v zadnjih dneh pomembno slikarijo na zunanji steni nad vhodom pred zimo zaščitili z nadstreškom.
V veliko pomoč so številni vaščani, ki so z veliko zagnanostjo in stotinami prostovoljnih ur v dveh letih dokazali, da nam je še kako mar za dediščino.
»V veliko pomoč so številni vaščani, ki so z veliko zagnanostjo in stotinami prostovoljnih ur v dveh letih dokazali, da nam je še kako mar za dediščino,« je dodal Legan, ki upa, da bodo v prihodnje restavrirana in ohranjena vsa slikarska dela Janeza Ljubljanskega.
