Oče, ki mu blazno zaupajo japonski inženirji

»Dobro jutro tudi vam,« odvrne veder glas na drugi strani. Malce čez devet zjutraj je bilo, Bogo Gajser pa je pogledoval proti kombiju in razmišljal, ali je morda kaj pozabil. Z 22-letnim sinom Timom sta se odpravljala na Hrvaško. »Gremo na mivko, da opravimo trening. Sicer pa je torkovo jutro pestro: Vesna (Bogova partnerica, op. a.) je za računalnikom, jaz komuniciram s tujino, včeraj sem bil ves dan na stroju. Ni heca. A sem srečen in zadovoljen,« nam pove Bogo. Sezona svetovnega prvenstva v motokrosu se je začela prvo nedeljo v marcu. Za njegovega sina Tima Gajserja (na hondi v ekipi Team Gariboldi Racing) uspešno, zasedel je 2. mesto, takoj za Italijanom Antonijem Cairolijem. Tekmovanje se nadaljuje prihodnji vikend, 24. marca bo prva letošnja evropska dirka – v Matterley Basinu v Veliki Britaniji, sledita nizozemski Assen in italijanski Trentino.

Doma ob televizorju

Kljub temu je letošnja sezona nekaj posebnega, oče ne potuje na vse dirke s sinom! »Spremembe pač, saj to ni nič slabega. Včasih sem rad šel na dirko v Ameriko, Azijo. Danes je drugače. Tim ima dekle, jaz pa ko opravim svoje delo, nimam kaj delati ves teden v hotelu. Teh hotelov imam vrh glave. Doma imamo firmo, otroka ... Pa ne da ne bi hotel z njim. Sem mu pred dirko v Argentini povedal, da bi morda raje ostal doma, a da grem z njim, če me potrebuje! Enkrat tako ali tako napoči čas, ko bo moral sam v svet. Ko je malce premislil, se je odločil, da ostanem doma. 'Ja, ati, naj bo tako,' je svojo odločitev sprejel Tim. Sva pa bila dogovorjena, da se slišiva kadar koli, če me bo potreboval,« Bogo pojasni strateško odločitev in poudari, da sta se s sinom kot oče in sin o tem lepo, poudari, pogovorila.


 

Zadnja beseda pri nastavitvah

Bogo nam pove, da so prej 40 dni dobro trenirali na Sardiniji, pa tudi motor, zdaj imajo dva, je dobro nastavil prav on. »V prvi vrsti moraš naučiti voznika, da ti pove, kako se motor obnaša na progi. Potem lahko jaz naredim svoje. Nastavitve amortizacije so ključne,« poudari Bogo, ki se upravičeno pohvali, da mu Hondini japonski inženirji še naprej blazno zaupajo. »Ko dobimo motor, mi vedno rečejo, da končne finese pa naj uredim in nastavim sam,« smeje se pove in nam zaupa, da je tekmo iz Argentine spremljal doma – na televizorju sliko in zvok, na računalniku pa je beležil čase in spremljal, kjer bi lahko Tim naredil razliko. Pravi, da bi mu lahko v ekipi bolje pomagali s kako informacijo o sektorjih, s katerimi ni opravil optimalno.



»Nič zato, z uvodom smo lahko zadovoljni. Gremo dalje. Tim se osamosvaja, prav je tako, dobro je. Življenje gre naprej, predvsem pa nas življenje uči, preizkuša in opozarja. Od nas pa je odvisno, ali to razumemo ali ne. Ponosen sem na svoje življenje, bogecu tam zgoraj pa hvaležen za vse, predvsem, da mi je to življenje dal, me šolal ...,« iskreno o prehojeni poti, ki ni bila z rožicami postlana. Na motokrosistični progi je umrl njegov sin, nanj je naletel prav on, a se je pobral, se postavil na noge, ohranil družino in pokazal, da so ovire v glavi, Bogo vse prepreke vešče premaguje, predvsem pa svoje otroke in ljudi okoli sebe uči za življenje. Tudi Timova osamosvojitev spada sem.



»Po eni strani to razumem ... Pa saj se mora tudi sam učiti na svojih napakah in odrasti,« nadaljuje Bogo, ki meni, da je Tim dobro pripravljen, da bo spet krojil svetovni vrh. »Manjka mu še malce v glavi, da bo znal vožnje s treninga prenesti na tekmo, dirko. Potem bo z lahkoto zmagoval!« brezpogojno verjame v sinove zmogljivosti in sposobnosti!

Neuradni svetovni prvak

Še kaj dirkate, ga nerodno vprašamo, Bogo pa kot iz topa dobrodušno na glas pove, da še vedno in da mu gre dobro od nog. V minulem letu je v ZDA nastopil na neuradnem svetovnem prvenstvu in v kategoriji od 50 do 55 let zasedel prvo mesto! »Ni bilo poceni, na srečo si lahko privoščim,« skromno pove. S tem, da rad pomaga ljudem v stiski, pa se ne hvali. Tudi zdaj, ko lahko mirno zapišemo, da jim je uspelo, Bogo ne pozabi na tiste, ki se še borijo in vežejo konec meseca z drugim koncem. Gajserjevi so pomagali zbrati denar tudi Heleni Čampa, ki ji je grozila deložacija!