Oče zmaj skrbi, da ne poletijo

Začetek sezone v ligi ICEHL se je za SŽ Olimpijo razpletel sanjsko, toda v slačilnici uspešno mirijo evforijo, ki je pod Rožnik spet privabila številne navijače. Ti so lačni ponovitve podvigov iz sezone 2007/08, ko so se zmaji z Alešem Mušičem prebili v finale, kjer so jih ustavili ravno salzburški biki. Devetintridesetletni Mušič je zdaj oče ekipe in s kapetanom Žigo Pancetom edini, ki je bil član kluba tudi pred 14 leti, ko so tribune pokale po šivih. Olimpija z Mušičem tokratni spektakel pričakuje kot vodilna ekipa lige.

Doživeli ste že skoraj vse, kar je mogoče doživeti v tej dvorani, verjetno se vam ni bilo težko privaditi niti na lep pogled na lestvico, kjer še naprej zasedate prvo mesto.

»Zadnja leta smo bili vedno tu nekje. Res je, da je bila razlika v ligi, a že na začetku sezone smo se pogovarjali o tem, kako smo si v zadnjih treh letih v alpski ligi povrnili zmagovalno mentaliteto, potem ko smo se od lige Ebel poslovili na zadnjih mestih. Tudi fantje, ki so prišli z Jesenic, so tam zelo dobro igrali, tako da je nastal nekakšen miks Ljubljane in Jesenic v tej ekipi. Vsi od prvega do zadnjega igramo tako, kot od nas zahteva trener, in to se vidi na ledu.«

Ste med pripravami kdaj začutili, da bi vam s soigralci lahko uspel tako odlični začetek sezone?

»Seveda smo vsi upali na zelo dober start, potihoma si želiš, da je sezona čim uspešnejša, a gotovo si nismo predstavljali, da bomo po teh prvih krogih, zdaj je mimo že tretjina prvenstva, na prvem mestu. Odlično, a zdaj je treba vztrajati. Gremo iz tekme v tekmo, nobene evforije. Takoj ko misliš, da si naredil že ne vem kaj, se ti lahko hitro obrne in hitro pristaneš precej nižje. Ne smemo poleteti, češ: 'Zdaj smo pa hudi in najboljši!' Na takšen način se ti lahko zalomi.«

Nekdanjega reprezentančnega soigralca Mitjo Šivica ste kot trenerja podrobno spoznali v zadnjih sezonah. Se je že takrat videlo dobro delo?

»Že ko je prevzel Lyon, so imeli malce slabšo ekipo in zelo majhen proračun, a je z njimi naredil zelo veliko. Enako velja za Jesenice, ko sem ga osebno malce bolj spremljal. Videlo se je, da zelo dobro delajo, s takšno ekipo, kakršno je imel, je naredil ogromno. Zelo pametna poteza vodstva, da so ga pripeljali.«

Novinarji in navijači radi obujamo spomine, kako je vam igralcem, imajo Salzburžani vedno posebno mesto v vaših mislih?

»Gotovo se spomniš tistega obdobja, a predvsem na tisto napako, ki se nam je pripetila zunaj ledu. Škoda, sicer bi mi na koncu verjetno dvignili pokal. A tako je bilo, to je preteklost, zdaj je nova zgodba. Vseeno se vidi, da so se ljudje, ki so že takrat hodili na tekme, a v vmesnem obdobju niso več, zdaj začeli vračati na tribune. Upam, da bo dvorana lepo zapolnjena kljub nedavno sprejetim ukrepom.«

Kakšne vzporednice vidite s tisto sezono?

»V bistvu je zelo zelo podobno. Tudi takrat smo zelo dobro trenirali na začetku in bili zelo dobro pripravljeni. Bili smo na vrhu lestvice, a smo hitro tudi padli s prvega do zadnjega mesta. Tu se vidi, da je igra še vedno zelo konstantna, držimo se in imamo kar lepo prednost. A zanašati se na prednost in to, da si na vrhu, te lahko hitro tepe, hitro se lahko obrne. Še naprej moramo trdo delati na treningih in to prenesti na tekme.«

Jan Krstovski