Ocena psihiatrinje: Katastrofalne poplave povzročile »akutno stresno motnjo« pri vseh Slovencih

Psihiatrinja Zdravstvenega doma Sevnica Mojca Zvezdana Dernovšek pravi, da so katastrofalne poplave, ki so pustošile po Sloveniji, povzročile akutno stresno motnjo pri tako rekoč vseh prebivalcih v državi. "Trenutno namreč ni človeka, ki ga ena največjih naravnih katastrof v zgodovini države ne bi prizadela ali presunila," je poudarila.

"Ko se zgodi nekaj zelo hudega ali nenadnega, človek to doživi kot šok, duševno travmo, tudi če ni bil telesno poškodovan. Naši možgani pa se odzovejo tako, da vklopijo varovalni mehanizem boja, bega in zamrznitve," je pojasnila. To velja tudi za vse tiste prebivalce, ki niso bili neposredno vpleteni v travmatično dogajanje in niso utrpeli škode v poplavah, so pa dogajanje spremljali, pravi Dernovškova.

FOTO: Blaž Samec

Travmatska izkušnja ima več faz

Prebivalci na prizadetih poplavnih območjih se te dni sicer vsak po svoje soočajo z žalovanjem ob travmatičnih dogodkih. Sogovornica poudarja, da je žalovanje povsem običajno po travmatski izkušnji, ima pa več faz.

Fazi šoka običajno sledi faza jeze ali pogajanja, zatem še žalovanja in sprejetja.

"Faza jeze običajno pomeni, da je človek jezen na cel svet, faza pogajanja pa, da človek preigrava različne možne scenarije o tem, kaj bi bilo, če bi ravnal drugače. Na primer, če bi premaknil avto, ga ne bi odnesla deroča voda. Ali če bi zgradili hišo na drugem mestu, bi bilo danes drugače," je pojasnila.

Grozno in boleče je, da je človek sam

Še posebno hudo je bilo v teh dneh za prebivalce Črne na Koroškem in drugih zaselkov, ki so bili več dni odrezani od sveta, pa tudi od večine telekomunikacij.

"V takšni situaciji je najbolj grozno in boleče, da je človek popolnoma sam in da nima na voljo informacij. Ko je pomoč vendarle prišla, so prebivalci Črne doživeli veliko olajšanje," je ocenila Dernovškova.

Razumljiv in logičen pa se ji zdi tudi odziv nekaterih, ki kljub grožnji zaradi poplav ali plazov niso želeli zapustiti svojih domov. "Človek se doma počuti varnega. Da bi moral zapustiti svoj dom, doživlja kot večjo nevarnost kot to, kar se mu morda lahko zgodi na domu med poplavami," je pojasnila.

Dernovškova prebivalcem krajev na prizadetih območjih svetuje, naj se ne branijo prositi za pomoč. Ob travmatičnih dogodkih je za žrtev namreč bistvenega pomena tudi to, da lahko spregovori o svojih stiskah z osebo, ki ji zaupa, ter da žrtev nima občutka, da je popolnoma sama.

Sklad Ivana Krambergerja – pomoč prizadetim v poplavah