Očitki opozicije: Agenda vlade je brutalna

Ljubljana – Kritike, da bi se morala vlada predvsem ukvarjati s pripravo na drugi val epidemije in blažitvijo njenih posledic, se vrstijo. Predsednik države Borut Pahor, ki je po padcu vlade Marjana Šarca mandat za sestavo nove vlade dal Janezu Janši, je sicer te dni pozval k enotnosti in strpnosti v politiki. Glede vprašanja, ali bi se vlada po njegovem mnenju res morala manj ukvarjati z uresničevanjem svoje politične agende ter svoje moči usmeriti predvsem v boj proti covidu-19, pa se Pahor ne želi opredeliti.

Pahorjevo opredelitev do aktualnega dogajanja pogrešajo tudi drugi. Darko Štrajn, predsednik društva Alternativna akademija, je tako na predsednika države naslovil javno zahtevo, naj se vsaj enkrat konkretno izreče o podivjanem delovanju vlade Janeza Janše. »Ob delovanju te vlade in njenem apriornem zavračanju dialoga z vsemi, ki se ne morejo strinjati z njenimi ekstremnimi stališči in surovimi ravnanji, so abstraktni pozivi k strpnosti in sodelovanju tragično groteskni,« je ocenil.

Komentarja premiera Janeza Janše na omenjene očitke nismo dobili, saj se na prošnjo Dela ni odzval, je pa v svojem slogu s čivkom odgovoril na poziv opozicije, naj vlada takoj preneha izvajati politično agendo, ki ni namenjena omejevanju epidemije, pač pa predvsem povečuje napetosti in nezaupanje v družbi. »Gre za zanimivo razmišljanje SD, LMŠ in Levice, ki ravno v času virusa snujejo rušenje vlade in na vse pretege iščejo odvrženo puško Marjana Šarca po koruznih poljih,« je čivknil premier.


 

Morebitni mandatar ne varčuje s kritikami

Medtem ko predsednik države in vlade molčita, pa je morebitni tehnični premier nastajajoče Koalicije ustavnega loka Jože P. Damijan pričakovano oster. »V času epidemije je absolutno nespodobno, da se vlada ukvarja s tektonskim spreminjanjem države, namesto da bi vse svoje napore usmerjala v reševanje sedanje kritične situacije. Ta pa je kritična zato, ker vlada v sedmih mesecih ni naredila praktično nič, da bi se pripravila na ta drugi val, ker se je ukvarjala s povsem drugo agendo.

Dobesedno nam grozi Bergamo. Za vlado so bile prioritetne druge teme, kot je zamenjava vodstva RTV Slovenija, medijska zakonodaja, regulatorne agencije, demografski sklad in podobno. Če bi bilo torej res, da je za to vlado prioriteta človek, kot je v nedeljskem nagovoru izjavil Janez Janša, bi to pokazali tudi s svojimi dejanji. Pa niso. Ta vlada humanitarno katastrofo izkorišča kot dimno zaveso za uresničevanje svojih političnih interesov,« pravi Damijan. Na očitke, da s takšnim stališčem aktualno vlado postavlja v položaj nekakšne začasne, tehnične vlade, pa odgovarja, da to ne drži.

»Drži pa, da ta vlada počne vse drugo, namesto da bi zadnje mesece izkoristila za to, da bi na primer usposobila dodatno medicinsko osebje in poskrbela za nove postelje po zgledu Nemcev, ki so zagotovili 8500 novih,« je prepričan. Štiri opozicijske stranke so včeraj zahtevale sklic izredne seje državnega zbora, na kateri želijo predvsem opozoriti na »brutalno kadrovanje vlade« v času, ko bi se ta morala ukvarjati predvsem z reševanjem zdravstvene krize.
 

❶ Rošade na vrhu RTV

Soglasja glede medijske zakonodaje med koalicijskimi partnerji za zdaj ni, največji odpor – tako SMC, NSi kot Desusa – so doživele predvidene spremembe zakona o STA, ki bi zaradi lažje menjave vodilnih najverjetneje vodile v poskuse političnega podrejanja. Levica je že drugič vložila novelo zakona o STA, s čimer poskuša blokirati oziroma vsaj zamakniti spremembe.

Pojavlja se tudi špekulacija, ali gre pri medijskih zakonih – soglašali naj bi le z izločitvijo oddajnikov in zvez – tudi za trgovino koalicijskih partnerjev glede menjave na vrhu RTV Slovenija. Skupina programskih svetnikov, ki so blizu koaliciji, je že vložila predlog za razrešitev generalnega direktorja Igorja Kadunca, ki ponavadi vodi tudi v menjavo drugih vodilnih kadrov. Tudi ta poskus menjave pa, kot kaže, ne bo minil povsem brez zapletov, saj naj bi bila – kot nam je potrdil predsednik programskega sveta Ciril Baškovič – ena od programskih svetnic ogorčena, češ da je bila pri podpisu zavedena.

Ker so bili podpisi zbrani v prilogi in ne kot del dokumenta, torej ni izključena možnost, da vsi s celotnim dokumentom sploh niso bili seznanjeni. S pravno službo so tako včeraj preverjali možnost, ali in kako bodo preverili tudi druge podpisnike. Da bo gotovo izkoristil pravna sredstva, je v prvem odzivu na vložitev predloga za razrešitev napovedal tudi Kadunc.


 

❷ Združevanje regulatorjev

Vlada načrtuje združitev osmih regulatornih agencij v dve – v Javno agencijo za trg, varnost prometa in potrošnike ter Javno agencijo za finančne trge. Težko se je znebiti vtisa, da pri tem načrtu ne gre za debirokratizacijo, ampak za iskanje poti za podreditev institucij, ki so v tem trenutku razmeroma neodvisne. Vse agencije so izrazile nestrinjanje z načrtovanimi vladnimi rešitvami, ker menijo, da bodo ali zmanjšale njihovo neodvisnost, ki jo zahtevajo evropske direktive, ali pa ne bodo prinesle bistvenih pozitivnih učinkov.

Vlada je sicer nekoliko omilila rešitve, ki so bile predvidene v osnutku zakona; zdaj je predvideno, da člane sveta in uprave obeh mega agencij imenuje državni zbor in ne več le vlada.

V opozicijskih vrstah kljub tej spremembi vztrajajo, da je zakonski predlog nedopusten. Nekdanji premier Marjan Šarec je kritično ocenil, da gre pri predvidenem združevanju le za krčevit boj za prevzem vseh institucij v državi v času epidemije. Pojavile so se tudi ocene, da bi ob slabitvi in podreditvi regulatorjev lahko na primer lažje izpeljali morebitno prodajo Petrola madžarski družbi MOL. Na gospodarskem ministrstvu, kjer so predlog pripravili, so kot razlog za spremembe navedli debirokratizacijo, racionalizacijo postopkov in iskanje sinergij med zdaj ločenimi agencijami.
 

❸ Težnje po ukinitvi NPU?

V času vlade Janeza Janše so Nacionalni preiskovalni urad (NPU) vodili kar štirje direktorji, pri vseh menjavah pa se je omenjalo tudi pritiske vodilnih na elitno enoto slovenske policije. Najprej so razrešili Darka Muženiča, tega je zamenjal Igor Lambergar. Ta se je od položaja poslovil po tem, ko je ob hišnih preiskavah pri ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku stopil v bran kriminalistov. Ker pa pritiskov menda ni več zdržal, je svojo razrešitev predlagal njegov naslednik Uroš Lepoša. Na vrhu NPU ga je zamenjala Petra Grah Lazar, a obstaja možnost, da bi se na to mesto spet vrnil Muženič, ki je na upravnem sodišču dobil tožbo, da je bila njegova razrešitev nezakonita.

Ni torej presenetljivo, da po serijah menjav notranji minister Aleš Hojs zdaj tudi že javno napoveduje reorganizacijo NPU, saj po njegovih navedbah ta v »nekajletni zgodovini pod različnimi direktorji ni bil prav uspešen«. Spremembe zakona načrtujejo do konca leta. Prav tako pa naj bi, kot je napovedal, to organizacijsko enoto bolj ustrezno umestili v samo delovanje policije.

Opozicija sicer navaja, da je vladna koalicija »politično kadrovanje« začela že 13. marca, ko so med drugim z mesta generalne direktorice policije razrešili Tatjano Bobnar, ki jo je sicer imenovala vlada Marjana Šarca po razrešitvi Simona Veličkega.

❹ Kadrovski cunami

Ob vsakokratni novi koaliciji javnost in mediji tradicionalno preštevajo tudi žrtve političnega kadrovskega cunamija v različnih ustanovah in gospodarskih družbah v (so)lasti države. Sedanja vlada je od marčnega prevzema oblasti tako že postavila novo vodstvo DUTB (odpoklicala je Šarčevega Tomaža Beska in Mitjo Križaja z mesta neizvršnih direktorjev upravnega odbora slabe banke in na njuno mesto imenovala Alenko Urnaut Ropoša in Borisa Novaka, dolgoletnega direktorja Pošte Slovenije).

Prevetrila je vrh SDH (predsednik uprave je postal Janez Žlak, ki sodi v krog stranke SDS) in tudi Darsa (predsednik uprave je postal Valentin Hajdinjak, podpredsednik stranke NSi), nova je uprava projektne družbe za gradnjo drugega tira 2TDK (nadzorni svet vodi Robert Rožič, ki pripada kvoti SDS), prav tako je zamenjala direktorja Borzena, operaterja trga z električno energijo, člane nadzornega sveta Elesa (med nadzorniki sta po novem Žlak in Handinjak), spremembe napoveduje tudi v nadzornem svetu Holdinga Slovenske elektrarne, medtem ko usoda njegove uprave še ni dokončno znana.

Ob realizaciji vladnih načrtov o ustanovitvi demografskega sklada je pričakovati zamenjave v poslovodstvih družb, ki jih zdaj upravljajo posamični upravljavci državnega premoženja, zagotovo bosta tarči tudi vrh Modre zavarovalnice in mreža, ki jo je spletel njen prvi mož Borut Jamnik.


 

❺ Demografski sklad

SD in SAB sta v parlamentarno proceduro vložili predlog zakona o demografskih rezervah, s katerim sta začasno blokirali sprejemanje vladnega predloga o demografskem skladu. O njem koalicija še ni povsem usklajena in se bo v okviru zakonodajnega postopka o nekaterih vprašanjih še usklajevala.

Z jutrišnjo obravnavo predloga zakona o demografskih rezervah v državnem zboru se bo poskus blokade vlade najverjetneje končal. SD je sicer predlagala, da državni zbor na prihodnji seji opravi razpravo o ponedeljkovem odgovoru predsednika vlade Janeza Janše na poslansko vprašanje njihovega poslanca v zvezi z vzpostavljanjem demografskega sklada, a je ta predlog včeraj dobil podporo 34 poslancev, 44 pa jih je bilo proti. Janša je poudaril, da manjšina ne bo terjala od večine, da se prilagodi njihovemu postopku.

Kritično do vladnega predloga je tudi Združenje nadzornikov Slovenije, ki predlaga njegov umik. »Kot strokovna organizacija pa nimamo legitimnega interesa za vlaganje ustavne presoje, v okviru različnih aktivnosti bomo opozarjali na neustreznost zakona, nimamo pa vzvoda zoper zakonodajalca za njegovo zaustavitev,« ugotavljajo. Kritični so tudi sindikati, ki menijo, da je šla vlada z demografskim skladom mimo vseh pravil o socialnem dialogu, saj se o njem sploh niso usklajevali, čeprav ne gre za interventni zakon.
 

❻ Na bojni nogi s kulturniki

Poleg medijske zakonodaje ima kulturni minister iz vrst SDS Vasko Simoniti odprto fronto pravzaprav z več strokovnimi združenji in krovnimi organizacijami v kulturi. »Podpišite odločbe za statuse, dokončajte postopke odprtih in nedokončanih razpisov, izplačujte veljavne pogodbene obveznosti izvajalcem in transferje javnim agencijam. Če tekočih poslov nočete opravljati, odstopite,« ga je prejšnji mesec opozorilo okoli 30 kulturnih organizacij, ki se jim je pridružilo še več kot 200 delavk in delavcev v kulturi.



Filmarji pozivajo k odpravi blokade slovenske kinematografije, ogorčenje je v delu javnosti sprožila zamrznitev zakona o enotni ceni knjige, pa tudi menjave vodilnih v kulturnih institucijah. Nekaj več kot ducat nevladnih organizacij pa poziva kulturno ministrstvo, da nemudoma odstopi od namere o prekinitvi najemnih pogodb oziroma brezplačne uporabe prostorov z organizacijami, ki delujejo na Metelkovi 6, ali pa jim zagotovi enakovredne prostore pod enakimi pogoji. Kot razlog za izselitev so na ministrstvu navedli, da potrebujejo prostore zase ter da jih nameravajo obnoviti, a po zapisu nevladnikov so v proračunu sredstva za obnovo predvidena šele v letu 2023, ravnanje razumejo kot napad na civilno družbo.