Opozicija ohranja zagon
Začasni predsednik Juan Guaidó je prepričan, da prihaja sprememba. Za soboto napovedani še bolj množični protesti. Svoj shod pripravljajo tudi podporniki Nicolása Madura.
Odpri galerijo
Guaidó, ki je za večino Venezuelcev utelešenje upanja na menjavo oblasti, se je s študenti medicine danes sprehodil po Caracasu. Foto: Carlos Garcia Rawlins/Reuters
Zgodovinsko precej fragmentirana venezuelska opozicija, združena okoli prehodnega predsednika Juana Guaidója, nadaljuje pritiske na vlado Nicolása Madura. Več deset tisoč ljudi je danes v Caracasu in drugod po državi za dve uri odšlo z dela ter pozvalo k razpisu svobodnih in demokratičnih volitev. Krepi se tudi mednarodni pritisk na vse bolj izoliran Madurov režim.
Opremljeni z lonci in zastavami so protestniki zahtevali »svobodno Venzuelo«, »konec uzurpacije«, »tranzicijsko vlado« in predlagali vojski, ki bi pri morebitni spremembi oblasti lahko igrala ključno vlogo, naj v zameno za amnestijo obrne hrbet Maduru. »Smo močni in organizirani. Z vsakim državljanskim protestom smo bliže zasluženi svobodi in nujni humanitarni pomoči. Protestiramo mirno in se pripravljamo na soboto. »Dobro nam gre, zelo dobro,« je sporočil Guaidó in za konec tedna napovedal še bolj množično udeležbo.
Opoziciji že od konca leta 2017 ni uspelo pridobiti toliko zaupanja državljanov kot v zadnjih tednih. Guaidó, ki je za večino Venezuelcev utelešenje upanja na menjavo oblasti, se je s študenti medicine danes sprehodil po Caracasu. »Prepričan sem, da bomo v Venezueli dosegli spremembo.«
Pred začetkom splošne stavke je ameriški predsednik Donald Trump v telefonskem pogovoru Guaidóju izkazal popolno podporo v boju za ponovno vzpostavitev demokracije v državi in mu čestital za »zgodovinski prevzem oblasti«. Vodji opozicije je politizirano vrhovno sodišče sicer prepovedalo izhod iz države in zamrznilo račune.
V soboto, ob dvajseti obletnici začetka bolivarske revolucije, bodo poleg opozicije šli na ulice tudi Madurovi podporniki.
Maduro je danes zavrnil razpis predčasnih predsedniških volitev, k čemur so ga pred dnevi pozvale nekatere evropske države. Te so voditelju države do nedelje dale čas, da razpiše »svobodne« volitve, če ne, bodo kot legitimnega predsednika priznale Guaidója. »Ne sprejemamo ultimata od nikogar, prav tako ne izsiljevanja,« je Maduro povedal v intervjuju za rusko agencijo Ria Novosti. Dodal je, da če hočejo »imperialisti« nove volitve, bodo morali počakati do leta 2025, ko se bo iztekel njegov drugi mandat, ki ga je začel 10. januarja. Je pa v intervjuju podprl razpis parlamentarnih volitev. Na zadnjih leta 2015 je prepričljivo zmagala opozicija, a je režim dve leti pozneje državnemu zboru vzel pristojnosti.
ZDA medtem nadaljujejo napovedan gospodarski in politični pritisk na Madurov režim. Da bi vladi omejile dostop do tuje valute, je Washington ta teden uvedel sankcije zoper naftno družbo PDVSA, enega od glavnih virov financiranja bolivarske revolucije. Hkrati je zamrznil njeno premoženje v vrednosti 7 milijard dolarjev (6,1 milijarde evrov), zaradi izpada izvoza pa bi prihodnje leto lahko nastala še za 11 milijard dolarjev (9,6 milijarde evrov) globoka luknja. State Department je Guaidóju podelil tudi pravico do nadzora premoženja venezuelske vlade v ZDA.
»Sankcije omejujejo Madura, ki bo tako imel manj možnosti za delovanje, saj njegova politična strategija temelji na klientelizmu, za kar potrebuje denar in druga sredstva,« je za Delo komentiral Carlos Correa, vodja nevladne organizacije za človekove pravice Espacio Público. Na drugi strani bodo ukrepi Washingtona v državi, ki se spoprijema z veliko socialno in humanitarno krizo, še otežili preskrbo s hrano, zdravili in ne nazadnje tudi nafto, meni Correa.
Ameriški predsednik Donald Trump je prepričan, da se ekonomski pritiski Washingtona že kažejo kot uspešni. »Po uvedbi ameriških sankcij in omejevanju naftnih prihodkov se je Maduro pripravljen pogajati z opozicijo v Venezueli,« je tvitnil danes. Trump se je tako odzval na Madurov intervju, v katerem je, med drugim, dejal, da je pripravljen sesti za pogajalsko mizo z Guaidójem. Pogovori bi lahko potekali ob posredovanju Mehike, Urugvaja, Bolivije, Vatikana ali Rusije.
Correa je dejal, da sta trenutno najverjetnejši dve možnosti razvoja dogodkov: prva je soobstoj dveh vlad, druga pa zaostrovanje spora. »Če vlada ne bo pripravljena podpreti resnične tranzicije oziroma pogajanj, ki bi dovoljevala razpis svobodnih in poštenih volitev, bomo najverjetneje priča represiji, ki smo jo videli že prejšnji teden, ko je bilo veliko žrtev in priprtih ljudi.« Po podatkih Združenih narodov je bilo v manifestacijah zadnji teden ubitih 40 in priprtih približno 850 ljudi, med njimi več mladoletnikov.
Correa je poudaril, da bi bilo v primeru morebitnega oboroženega konflikta razmerje sil neenakovredno, saj ima monopol nad silo vojska. Ni zanemarljivo, da je vojaški vrh še naprej zvest Maduru. Morebitna zunanja intervencija (ugibanja o tem je podžgala beležka ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, v kateri je bilo zapisano »5000 vojakov v Kolumbijo«) je za zdaj manj verjetna in odvisna predvsem od Madurovega odnosa do opozicije, meni Correa.
Opremljeni z lonci in zastavami so protestniki zahtevali »svobodno Venzuelo«, »konec uzurpacije«, »tranzicijsko vlado« in predlagali vojski, ki bi pri morebitni spremembi oblasti lahko igrala ključno vlogo, naj v zameno za amnestijo obrne hrbet Maduru. »Smo močni in organizirani. Z vsakim državljanskim protestom smo bliže zasluženi svobodi in nujni humanitarni pomoči. Protestiramo mirno in se pripravljamo na soboto. »Dobro nam gre, zelo dobro,« je sporočil Guaidó in za konec tedna napovedal še bolj množično udeležbo.
Opoziciji že od konca leta 2017 ni uspelo pridobiti toliko zaupanja državljanov kot v zadnjih tednih. Guaidó, ki je za večino Venezuelcev utelešenje upanja na menjavo oblasti, se je s študenti medicine danes sprehodil po Caracasu. »Prepričan sem, da bomo v Venezueli dosegli spremembo.«
Pred začetkom splošne stavke je ameriški predsednik Donald Trump v telefonskem pogovoru Guaidóju izkazal popolno podporo v boju za ponovno vzpostavitev demokracije v državi in mu čestital za »zgodovinski prevzem oblasti«. Vodji opozicije je politizirano vrhovno sodišče sicer prepovedalo izhod iz države in zamrznilo račune.
V soboto, ob dvajseti obletnici začetka bolivarske revolucije, bodo poleg opozicije šli na ulice tudi Madurovi podporniki.
V videu Ne dovolimo novega Vietnama Maduro obtožuje Trumpa in »skupino skrajnežev«, zbranih okrog njega, da ga hočejo odstaviti zato, da bi se polastili venezuelskih zalog nafte. Foto Reuters
Maduro je danes zavrnil razpis predčasnih predsedniških volitev, k čemur so ga pred dnevi pozvale nekatere evropske države. Te so voditelju države do nedelje dale čas, da razpiše »svobodne« volitve, če ne, bodo kot legitimnega predsednika priznale Guaidója. »Ne sprejemamo ultimata od nikogar, prav tako ne izsiljevanja,« je Maduro povedal v intervjuju za rusko agencijo Ria Novosti. Dodal je, da če hočejo »imperialisti« nove volitve, bodo morali počakati do leta 2025, ko se bo iztekel njegov drugi mandat, ki ga je začel 10. januarja. Je pa v intervjuju podprl razpis parlamentarnih volitev. Na zadnjih leta 2015 je prepričljivo zmagala opozicija, a je režim dve leti pozneje državnemu zboru vzel pristojnosti.
Klientelizma ni brez denarja
ZDA medtem nadaljujejo napovedan gospodarski in politični pritisk na Madurov režim. Da bi vladi omejile dostop do tuje valute, je Washington ta teden uvedel sankcije zoper naftno družbo PDVSA, enega od glavnih virov financiranja bolivarske revolucije. Hkrati je zamrznil njeno premoženje v vrednosti 7 milijard dolarjev (6,1 milijarde evrov), zaradi izpada izvoza pa bi prihodnje leto lahko nastala še za 11 milijard dolarjev (9,6 milijarde evrov) globoka luknja. State Department je Guaidóju podelil tudi pravico do nadzora premoženja venezuelske vlade v ZDA.
»Sankcije omejujejo Madura, ki bo tako imel manj možnosti za delovanje, saj njegova politična strategija temelji na klientelizmu, za kar potrebuje denar in druga sredstva,« je za Delo komentiral Carlos Correa, vodja nevladne organizacije za človekove pravice Espacio Público. Na drugi strani bodo ukrepi Washingtona v državi, ki se spoprijema z veliko socialno in humanitarno krizo, še otežili preskrbo s hrano, zdravili in ne nazadnje tudi nafto, meni Correa.
Protestniki so med drugim zahetvali zahtevali »svobodno Venzuelo«, »konec uzurpacije«, »tranzicijsko vlado«. Foto: Carlos Garcia Rawlins/Reuters
Ameriški predsednik Donald Trump je prepričan, da se ekonomski pritiski Washingtona že kažejo kot uspešni. »Po uvedbi ameriških sankcij in omejevanju naftnih prihodkov se je Maduro pripravljen pogajati z opozicijo v Venezueli,« je tvitnil danes. Trump se je tako odzval na Madurov intervju, v katerem je, med drugim, dejal, da je pripravljen sesti za pogajalsko mizo z Guaidójem. Pogovori bi lahko potekali ob posredovanju Mehike, Urugvaja, Bolivije, Vatikana ali Rusije.
Neenakovredno razmerje sil
Correa je dejal, da sta trenutno najverjetnejši dve možnosti razvoja dogodkov: prva je soobstoj dveh vlad, druga pa zaostrovanje spora. »Če vlada ne bo pripravljena podpreti resnične tranzicije oziroma pogajanj, ki bi dovoljevala razpis svobodnih in poštenih volitev, bomo najverjetneje priča represiji, ki smo jo videli že prejšnji teden, ko je bilo veliko žrtev in priprtih ljudi.« Po podatkih Združenih narodov je bilo v manifestacijah zadnji teden ubitih 40 in priprtih približno 850 ljudi, med njimi več mladoletnikov.
Correa je poudaril, da bi bilo v primeru morebitnega oboroženega konflikta razmerje sil neenakovredno, saj ima monopol nad silo vojska. Ni zanemarljivo, da je vojaški vrh še naprej zvest Maduru. Morebitna zunanja intervencija (ugibanja o tem je podžgala beležka ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, v kateri je bilo zapisano »5000 vojakov v Kolumbijo«) je za zdaj manj verjetna in odvisna predvsem od Madurovega odnosa do opozicije, meni Correa.
