Padec Kabula trese tudi Bruselj
Skrbi zaradi lokalnih sodelavcev in migracijskega pritiska.
Odpri galerijo
Od leta 2015 je prišlo v Evropo več kot pol milijona Afganistancev. Pričakovati je, da se bo s kaosom v Afganistanu okrepil tok čez Iran in Turčijo.
Foto Wakil Kohsar/AFP
Za EU bo v prvi fazi glavna naloga vzpostavljanje zračnega mostu s Kabulom, ki bo omogočil prevoze tako državljanov kot nekdanjih lokalnih sodelavcev, učiteljic, umetnikov, nevladnikov in borcev za človekove pravice, ki bodo na muhi talibov.
Poskrbeti bi med drugim morali za lokalne sodelavce v misijah EU, ki so delovali na terenu. Tam je bila policijska misija Eupol, pa številne humanitarne dejavnosti. Ker v Bruslju ne morejo izdajati vizumov, bodo morale ukrepati države članice. Doslej je bilo pri tem precej prelaganja odgovornosti in birokratskih zapletov. V primerjavi z Natom, ki je bil pod Hindukušem skoraj dve desetletji in se je v zadnjih letih pred odhodom ukvarjal predvsem z usposabljanjem tamkajšnjih varnostnih sil, je bila EU v Afganistanu navzoča v veliko manjši meri.
Vsekakor bo med glavnimi nalogami blažitev humanitarne katastrofe. Po včerajšnjem zasedanju politično-varnostnega odbora, ki ga v svetu EU sestavljajo visoki diplomati držav članic, se bodo danes popoldne na videokonferenci sestali še zunanji ministri. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ob sklicu zasedanja zapisal, da bodo naredili prvo oceno položaja. Dodal je, da je Afganistan na razpotju, varnost in blagor njegovih državljanov, pa tudi mednarodna varnost so na kocki. Zasedali naj bi tudi visoki diplomati v okviru Nata.
Jutri bo potekalo še videozasedanje notranjih ministrov v okviru kriznega mehanizma EU (IPCR). A namenjeno je ravnanju Belorusije, ki izkorišča migrante za politične cilje in jih usmerja v Litvo, pa tudi v Latvijo in na Poljsko. Srečanje bo iz Bruslja vodil notranji minister Aleš Hojs, ki se ne bo mogel ogniti vprašanju Afganistana v zvezi z migracijskimi vprašanji. A notranji ministri naj bi se tega temeljito lotili šele pozneje. Sredozemske države, predvsem Grčija, pričakujejo, da se bo EU začela hitro pripravljati na novi migracijski pritisk po talibskem prevzemu oblasti pod Hindukušem.
Že v zadnjih mesecih pred ameriškim odhodom so se v Bruslju slišala opozorila, da bi kaos v Afganistanu neposredno prizadel interese EU na področjih, kot sta mednarodni terorizem in nezakonite migracije. Povedno je, da je šest držav članic (Avstrija, Belgija, Danska, Grčija, Nemčija, Nizozemska), v katere prihajajo migranti, še prejšnji teden želelo nadaljevati vračanje zavrnjenih prosilcev za azil v Afganistan. Če bi se temu odpovedali, bi po njihovem mnenju spodbujali Afganistance k poti v Evropo. Vračanj po novem ne more več biti.
Po podatkih Eurostata je v prvem četrtletju za azil v EU zaprosilo 10.715 Afganistancev. Več je bilo le Sircev. Od leta 2015 je prišlo v Evropo več kot pol milijona Afganistancev. Pričakovati je, da se bo s kaosom v Afganistanu okrepil tok čez Iran in Turčijo. To, da je na ravni EU sprejemanje nove azilne ureditve, ki bi temeljila na izkušnjah po izbruhu begunske krize leta 2015, v slepi ulici, seveda ne pripomore k boljši pripravljenost na zaostrovanje razmer. Eden od scenarijev je, da bi preprečevali pot afganistanskih beguncev v EU po dogovoru s Turčijo, tako kot je bilo leta 2016 s Sirci. Poleg tega bi lahko zagotavljali pomoč za begunce sosednjim državam, najbolj Pakistanu.
Na vrsto bodo prišla še druga težka vprašanja, denimo, kakšne odnose bo EU vzpostavila z Afganistanom pod talibi.
Poskrbeti bi med drugim morali za lokalne sodelavce v misijah EU, ki so delovali na terenu. Tam je bila policijska misija Eupol, pa številne humanitarne dejavnosti. Ker v Bruslju ne morejo izdajati vizumov, bodo morale ukrepati države članice. Doslej je bilo pri tem precej prelaganja odgovornosti in birokratskih zapletov. V primerjavi z Natom, ki je bil pod Hindukušem skoraj dve desetletji in se je v zadnjih letih pred odhodom ukvarjal predvsem z usposabljanjem tamkajšnjih varnostnih sil, je bila EU v Afganistanu navzoča v veliko manjši meri.
Na kocki mednarodna varnost
Vsekakor bo med glavnimi nalogami blažitev humanitarne katastrofe. Po včerajšnjem zasedanju politično-varnostnega odbora, ki ga v svetu EU sestavljajo visoki diplomati držav članic, se bodo danes popoldne na videokonferenci sestali še zunanji ministri. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ob sklicu zasedanja zapisal, da bodo naredili prvo oceno položaja. Dodal je, da je Afganistan na razpotju, varnost in blagor njegovih državljanov, pa tudi mednarodna varnost so na kocki. Zasedali naj bi tudi visoki diplomati v okviru Nata.
Jutri bo potekalo še videozasedanje notranjih ministrov v okviru kriznega mehanizma EU (IPCR). A namenjeno je ravnanju Belorusije, ki izkorišča migrante za politične cilje in jih usmerja v Litvo, pa tudi v Latvijo in na Poljsko. Srečanje bo iz Bruslja vodil notranji minister Aleš Hojs, ki se ne bo mogel ogniti vprašanju Afganistana v zvezi z migracijskimi vprašanji. A notranji ministri naj bi se tega temeljito lotili šele pozneje. Sredozemske države, predvsem Grčija, pričakujejo, da se bo EU začela hitro pripravljati na novi migracijski pritisk po talibskem prevzemu oblasti pod Hindukušem.
Že v zadnjih mesecih pred ameriškim odhodom so se v Bruslju slišala opozorila, da bi kaos v Afganistanu neposredno prizadel interese EU na področjih, kot sta mednarodni terorizem in nezakonite migracije. Povedno je, da je šest držav članic (Avstrija, Belgija, Danska, Grčija, Nemčija, Nizozemska), v katere prihajajo migranti, še prejšnji teden želelo nadaljevati vračanje zavrnjenih prosilcev za azil v Afganistan. Če bi se temu odpovedali, bi po njihovem mnenju spodbujali Afganistance k poti v Evropo. Vračanj po novem ne more več biti.
Po podatkih Eurostata je v prvem četrtletju za azil v EU zaprosilo 10.715 Afganistancev. Več je bilo le Sircev. Od leta 2015 je prišlo v Evropo več kot pol milijona Afganistancev. Pričakovati je, da se bo s kaosom v Afganistanu okrepil tok čez Iran in Turčijo. To, da je na ravni EU sprejemanje nove azilne ureditve, ki bi temeljila na izkušnjah po izbruhu begunske krize leta 2015, v slepi ulici, seveda ne pripomore k boljši pripravljenost na zaostrovanje razmer. Eden od scenarijev je, da bi preprečevali pot afganistanskih beguncev v EU po dogovoru s Turčijo, tako kot je bilo leta 2016 s Sirci. Poleg tega bi lahko zagotavljali pomoč za begunce sosednjim državam, najbolj Pakistanu.
Na vrsto bodo prišla še druga težka vprašanja, denimo, kakšne odnose bo EU vzpostavila z Afganistanom pod talibi.
