Afera Blizzard
Padli velikan
Seksizem na delovnem mestu je širši problem industrije računalniških (video)iger.
Odpri galerijo
V podjetju, kjer so med drugim ustvarili priljubljeno igro world of warcraft, se je leta dogajalo poniževanje žensk. Zdaj bo steklo sojenje. FOTO: Ina Fassbender/Reuters
Junija lani je sloviti igričarski studio Blizzard po tihem zapustil Alex Afrasiabi, eden znanih oblikovalcev igre world of warcraft. Razlog je postal javno znan šele 20. julija letos, ko je Kalifornija proti hiši vložila tožbo zaradi spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, v kateri je Afrasiabi eden od obtoženih. Sledila je klasična primera o nezrelih velikanih industrije v obdobju gibanja #metoo.
Obtožnico je spisal kalifornijski urad za zaščito pravic zaposlenih, v njej pa na podlagi preiskave, ki jo je vodil kar dve leti, trdi, da je bil studio Blizzard v preteklem desetletju prostor stalne in razširjene diskriminacije žensk, tako v obliki neposrednega spolnega nadlegovanja kot kršitev enakopravnosti, na primer z onemogočanjem napredovanja. Ženske so bile na splošno plačane slabše in so trpele različne oblike poniževanja, še posebno naj bi bile na udaru temnopolte in Latinskoameričanke. Vodstveni kadri – pretežno moški – naj bi ob opisanem dogajanju mižali na obe očesi ali ga celo odkrito dopuščali, medtem ko naj bi kadrovska služba pritožbe oškodovank ignorirala.
Odziv enega najbolj priljubljenih studiev v panogi in njegovega krovnega podjetja, založniškega velikana Activision Blizzard, je bil sila kaotičen. Priznali so, da so Afrasiabija zares odslovili zaradi navedb v obtožnici, a da situacija v resnici ni tako kritična in jo želijo rešiti sami. Po eni strani so nekateri vodilni, kot je bil šef Blizzarda J. Allen Brack, dogajanje označili za »skrb vzbujajoče«. Toda po drugi je šefinja oddelka za skladnost Frances Townsend tožbo odločno opredelila kot »zastarelo in polno neresnic« ter da »riše izkrivljeno sliko podjetja«. Njeno bizarno sporočilo je dvignilo na noge še tiste zaposlene, ki si dotlej niso upali odpreti ust. Sledila je peticija z dva tisoč podpisi, kar je dobra petina Activision Blizzarda, v kateri so obsodili odziv družbe, 28. julija pa so zaposleni v osrednji podružnici v Irvinu v Kaliforniji protestno zapustili prostore. V začetku avgusta je Brack odstopil s položaja in jasno je bilo, da se za Blizzard časi spreminjajo.
Kalifornijski studio Blizzard Entertainment je v panogi računalniških iger eno najbolj zvenečih imen na svetu. World of warcraft je tisti naslov, ki je na zahodu širše populariziral množične internetne igre (MMORPG) in ga je na vrhuncu priljubljenosti igralo več kot 14 milijonov ljudi. Strateška igra starcraft je bila eden od temeljev nastanka ešporta, posebno skozi fenomen južnokorejskih profesionalnih tekmovalnih lig. Kultni studio poldrugo desetletje prireja tudi lastno konvencijo Blizzcon, ki jo je zadnja leta obiskalo po 40.000 ljudi. Za mnoge ljubitelje iger je bila njihova zavezanost kakovosti svetel vzor, delo v takšnem okolju pa ideal za nadobudne iskalce zaposlitve v tej industriji. Tudi za mlajše ženske, ki so bile zaradi sledenja svojim sanjam pripravljene požreti marsikatero neumnost.
Takšne idealizma polne, a neizkušene navdušenke so starejši veterani v hiši očitno lahko nebrzdano izkoriščali, saj so imeli tesen prijateljski odnos z vodilnim kadrom, ki jim je dajal zaslombo. Kalifornijska obtožnica riše prav groteskno dogajanje, vštevši primere, ko se je moški del oddelka napil alkohola in se v gruči lotil otipavanja sodelavk. Vrhunec naj bi se zgodil na službenem potovanju, ko naj bi ena od delavk pod pritiskom naredila samomor. Prihajajoče dogajanje v sodni dvorani bo brez dvoma pritegnilo veliko pozornosti, že zdaj pa je jasno, da so obtožbe na precej trdnih temeljih, saj se je oglasila kopica nekdanjih zaposlenih, ki jih je kultura nadlegovanja in zlorab pognala iz podjetja in so lahko postregli z lastnimi začinjenimi zgodbicami.
Fotografija iz leta 2013 je zelo zgovorna:
Med njimi bržkone prednjači pomenljiva fotografija, posneta leta 2013 ob robu Blizzcona v bližnji hotelski sobi, ki so jo uporabljali za sestanke. Na njej Afrasiabi s sodelavci pozira ob veliki uokvirjeni sliki Billa Cosbyja, ki je takrat že postajal vse bolj razvpit zaradi obtožb o posilstvih. Razkritja brezobzirnega ravnanja so močno očrnila ikonično razvijalsko hišo. Profesionalna liga igre overwatch je začela izgubljati sponzorje, medtem ko so druge igre začeli bojkotirati igralci na pretočnih platformah, kot je twitch. V začetku avgusta je bila proti podjetju vložena še ena tožba, tokrat investitorjev in delničarjev, v kateri ti trdijo, da so jih vodilni zavajajoče in netočno obveščali o problematiki.
Eden izmed fotografiranih je v zapisu po objavi članka na portalu Kotaku zapisal, da je bila soba namenjena neformalnim sestankom in ne čemu drugemu:
Blizzardov primer je v resnici samo vrh ledene gore, ki je pokukal nad gladino zaradi nekdanjega slovesa družbe in pa metodičnosti, s katero so se tokrat preiskovalci lotili obtožb. Dejansko smo podobnim poročilom priča že zadnjih nekaj let in sežejo v vrhove največjih igričarskih korporacij. Lani poleti je bil tako na Blizzardovem stolu največji evropski igričarski založnik, francoski Ubisoft. Takrat se je na twitterju usul plaz obtožb proti nekaterim vodilnim možem v podjetju, ki da so bodisi spolno zlorabljali in šikanirali ženske bodisi so ob dogajanju gledali proč, čeprav bi ga lahko prekinili. Družba je takrat težavo skušala rešiti po svoje in je odslovila vrsto pomembnih ljudi, med drugimi Sergea Hascoeta, de facto prvega človeka razvoja v podjetju, na katerega je letelo največ obtožb. Toda kot so ob robu Blizzardovega procesa letos poudarili Ubisoftovi zaposleni, so od direktorja Yvesa Guillemota pričakovali več, zato bodo z zahtevami po izboljšavah nadaljevali.
Razloge za takšno dogajanje kaže iskati v razmerah, v kakršnih so tovrstna razvijalska podjetja nastajala. Večina jih ima korenine v devetdesetih, ko je bila igričarska dejavnost pretežno res še v domeni mlajših moških, ki so svoj hobi preobrazili v službo. Ker je v vsakem stereotipu nekaj resnice, je šlo v prenekaterih primerih za zaprte družbe moških z manj razvitim socialnim čutom. Na tej podlagi so nastala podjetja, v katerih je vladala »miselnost bratovščin«, frat boy culture, kakor zadevo opisuje kalifornijska obtožnica. V takšnih okoljih so ženske le težko prišle do napredovanja, po katerem bi lahko v kolektivu prevzele vajeti v svoje roke in ukrotile seksistične sodelavce. Problem pa je, da je dinamika tako notranje zakoreninjena, da se je marsikje ohranila vse do danes, navzlic sodobnim državnim standardom glede nediskriminacije.
Časi se vendarle pošteno spreminjajo. Danes se med igričarji delež deklet in žensk povsod po svetu giblje med 40 in 45 odstotki, tako da to že dolgo ni več fantovska dejavnost, in studii se trudijo temu prilagoditi. Medij je zaradi izrazne moči postal izredno priljubljen tudi med robnimi in diskriminiranimi skupnostmi, kot so transspolne osebe in temnopolti. Eksplozivno se je razširila alternativa velikim oblikovalskim studiem, to so majhne neodvisne ekipe razvijalcev, ki igre ponujajo skozi internetne kanale. Danes je razvoj računalniških in videoiger zelo raznolika dejavnost, to pa je spodbudilo tudi preizpraševanje vrednot in praks v okorelih nekdanjih stebrih industrije – velikih založnikih. Težave, ki izvirajo iz prvotnega zanesenjaškega značaja panoge, so namreč še mnogo širše od diskriminiranja žensk.
Ker je velik delež mlajših oblikovalcev iger takšnih, ki so se namenili kariero zgraditi na svojem hobiju, so pripravljeni na delovnem mestu pretrpeti marsikaj, kar bi v drugih panogah ljudi že pognalo na cesto – to velja za oba spola. Standardi glede delovnega časa so na primer v tej industriji hudo raztegljivi, posledica pa je zloglasni crunch: kršenje vseh omejitev, ko je treba igro do roka končati. Afere z zaposlenimi, ki so garali po sto ur na teden, so v igričarski industriji pravzaprav celo bolj razvpite od tistih o spolnem nadlegovanju. Zaradi relativne mladosti panoge je namreč sindikalno delovanje v večini sveta še v povojih. V pozitivnem smislu prednjačimo v Evropi, kjer so denimo malone vsi švedski razvijalci člani sindikata, pospešeno pa se združujejo tudi v Franciji in drugod. Povsem nasprotna slika je v Združenih državah, kjer se podjetja na vse kriplje trudijo preprečiti sindikalno delovanje. Bržkone je pomenljivo, da je Activision Blizzard za pomoč pri spoprijemanju z aktualno situacijo najel pravno družbo WilmerHale, znano po tem, da podjetjem pomaga onemogočati sindikalno združevanje.
Obtožnico je spisal kalifornijski urad za zaščito pravic zaposlenih, v njej pa na podlagi preiskave, ki jo je vodil kar dve leti, trdi, da je bil studio Blizzard v preteklem desetletju prostor stalne in razširjene diskriminacije žensk, tako v obliki neposrednega spolnega nadlegovanja kot kršitev enakopravnosti, na primer z onemogočanjem napredovanja. Ženske so bile na splošno plačane slabše in so trpele različne oblike poniževanja, še posebno naj bi bile na udaru temnopolte in Latinskoameričanke. Vodstveni kadri – pretežno moški – naj bi ob opisanem dogajanju mižali na obe očesi ali ga celo odkrito dopuščali, medtem ko naj bi kadrovska služba pritožbe oškodovank ignorirala.
Studio Blizzard je bil v preteklem desetletju prostor stalne in razširjene diskriminacije žensk.
Afera je samo vrh ledene gore.
V panogi so delavce izkoriščali, zdaj se ponekod že oblikujejo sindikati.
Afera je samo vrh ledene gore.
V panogi so delavce izkoriščali, zdaj se ponekod že oblikujejo sindikati.
Odziv enega najbolj priljubljenih studiev v panogi in njegovega krovnega podjetja, založniškega velikana Activision Blizzard, je bil sila kaotičen. Priznali so, da so Afrasiabija zares odslovili zaradi navedb v obtožnici, a da situacija v resnici ni tako kritična in jo želijo rešiti sami. Po eni strani so nekateri vodilni, kot je bil šef Blizzarda J. Allen Brack, dogajanje označili za »skrb vzbujajoče«. Toda po drugi je šefinja oddelka za skladnost Frances Townsend tožbo odločno opredelila kot »zastarelo in polno neresnic« ter da »riše izkrivljeno sliko podjetja«. Njeno bizarno sporočilo je dvignilo na noge še tiste zaposlene, ki si dotlej niso upali odpreti ust. Sledila je peticija z dva tisoč podpisi, kar je dobra petina Activision Blizzarda, v kateri so obsodili odziv družbe, 28. julija pa so zaposleni v osrednji podružnici v Irvinu v Kaliforniji protestno zapustili prostore. V začetku avgusta je Brack odstopil s položaja in jasno je bilo, da se za Blizzard časi spreminjajo.
Nevihta nad Nevihto
Kalifornijski studio Blizzard Entertainment je v panogi računalniških iger eno najbolj zvenečih imen na svetu. World of warcraft je tisti naslov, ki je na zahodu širše populariziral množične internetne igre (MMORPG) in ga je na vrhuncu priljubljenosti igralo več kot 14 milijonov ljudi. Strateška igra starcraft je bila eden od temeljev nastanka ešporta, posebno skozi fenomen južnokorejskih profesionalnih tekmovalnih lig. Kultni studio poldrugo desetletje prireja tudi lastno konvencijo Blizzcon, ki jo je zadnja leta obiskalo po 40.000 ljudi. Za mnoge ljubitelje iger je bila njihova zavezanost kakovosti svetel vzor, delo v takšnem okolju pa ideal za nadobudne iskalce zaposlitve v tej industriji. Tudi za mlajše ženske, ki so bile zaradi sledenja svojim sanjam pripravljene požreti marsikatero neumnost.
Kalifornijski studio Blizzard Entertainment je v panogi računalniških iger eno najbolj zvenečih imen na svetu. A pod gladino ni tako bleščeče.
Takšne idealizma polne, a neizkušene navdušenke so starejši veterani v hiši očitno lahko nebrzdano izkoriščali, saj so imeli tesen prijateljski odnos z vodilnim kadrom, ki jim je dajal zaslombo. Kalifornijska obtožnica riše prav groteskno dogajanje, vštevši primere, ko se je moški del oddelka napil alkohola in se v gruči lotil otipavanja sodelavk. Vrhunec naj bi se zgodil na službenem potovanju, ko naj bi ena od delavk pod pritiskom naredila samomor. Prihajajoče dogajanje v sodni dvorani bo brez dvoma pritegnilo veliko pozornosti, že zdaj pa je jasno, da so obtožbe na precej trdnih temeljih, saj se je oglasila kopica nekdanjih zaposlenih, ki jih je kultura nadlegovanja in zlorab pognala iz podjetja in so lahko postregli z lastnimi začinjenimi zgodbicami.
Fotografija iz leta 2013 je zelo zgovorna:
Med njimi bržkone prednjači pomenljiva fotografija, posneta leta 2013 ob robu Blizzcona v bližnji hotelski sobi, ki so jo uporabljali za sestanke. Na njej Afrasiabi s sodelavci pozira ob veliki uokvirjeni sliki Billa Cosbyja, ki je takrat že postajal vse bolj razvpit zaradi obtožb o posilstvih. Razkritja brezobzirnega ravnanja so močno očrnila ikonično razvijalsko hišo. Profesionalna liga igre overwatch je začela izgubljati sponzorje, medtem ko so druge igre začeli bojkotirati igralci na pretočnih platformah, kot je twitch. V začetku avgusta je bila proti podjetju vložena še ena tožba, tokrat investitorjev in delničarjev, v kateri ti trdijo, da so jih vodilni zavajajoče in netočno obveščali o problematiki.
Eden izmed fotografiranih je v zapisu po objavi članka na portalu Kotaku zapisal, da je bila soba namenjena neformalnim sestankom in ne čemu drugemu:
Moška industrija
Blizzardov primer je v resnici samo vrh ledene gore, ki je pokukal nad gladino zaradi nekdanjega slovesa družbe in pa metodičnosti, s katero so se tokrat preiskovalci lotili obtožb. Dejansko smo podobnim poročilom priča že zadnjih nekaj let in sežejo v vrhove največjih igričarskih korporacij. Lani poleti je bil tako na Blizzardovem stolu največji evropski igričarski založnik, francoski Ubisoft. Takrat se je na twitterju usul plaz obtožb proti nekaterim vodilnim možem v podjetju, ki da so bodisi spolno zlorabljali in šikanirali ženske bodisi so ob dogajanju gledali proč, čeprav bi ga lahko prekinili. Družba je takrat težavo skušala rešiti po svoje in je odslovila vrsto pomembnih ljudi, med drugimi Sergea Hascoeta, de facto prvega človeka razvoja v podjetju, na katerega je letelo največ obtožb. Toda kot so ob robu Blizzardovega procesa letos poudarili Ubisoftovi zaposleni, so od direktorja Yvesa Guillemota pričakovali več, zato bodo z zahtevami po izboljšavah nadaljevali.
Po vloženi obtožnici se je oglasila kopica nekdanjih zaposlenih, ki jih je kultura nadlegovanja in zlorab pognala iz podjetja. FOTO: Mike Blake/Reuters
Razloge za takšno dogajanje kaže iskati v razmerah, v kakršnih so tovrstna razvijalska podjetja nastajala. Večina jih ima korenine v devetdesetih, ko je bila igričarska dejavnost pretežno res še v domeni mlajših moških, ki so svoj hobi preobrazili v službo. Ker je v vsakem stereotipu nekaj resnice, je šlo v prenekaterih primerih za zaprte družbe moških z manj razvitim socialnim čutom. Na tej podlagi so nastala podjetja, v katerih je vladala »miselnost bratovščin«, frat boy culture, kakor zadevo opisuje kalifornijska obtožnica. V takšnih okoljih so ženske le težko prišle do napredovanja, po katerem bi lahko v kolektivu prevzele vajeti v svoje roke in ukrotile seksistične sodelavce. Problem pa je, da je dinamika tako notranje zakoreninjena, da se je marsikje ohranila vse do danes, navzlic sodobnim državnim standardom glede nediskriminacije.
Danes se med igričarji delež deklet in žensk po svetu giblje med 40 in 45 odstotki, tako da to že dolgo ni več fantovska dejavnost, in studii se trudijo temu prilagoditi.
Boj za spremembe
Časi se vendarle pošteno spreminjajo. Danes se med igričarji delež deklet in žensk povsod po svetu giblje med 40 in 45 odstotki, tako da to že dolgo ni več fantovska dejavnost, in studii se trudijo temu prilagoditi. Medij je zaradi izrazne moči postal izredno priljubljen tudi med robnimi in diskriminiranimi skupnostmi, kot so transspolne osebe in temnopolti. Eksplozivno se je razširila alternativa velikim oblikovalskim studiem, to so majhne neodvisne ekipe razvijalcev, ki igre ponujajo skozi internetne kanale. Danes je razvoj računalniških in videoiger zelo raznolika dejavnost, to pa je spodbudilo tudi preizpraševanje vrednot in praks v okorelih nekdanjih stebrih industrije – velikih založnikih. Težave, ki izvirajo iz prvotnega zanesenjaškega značaja panoge, so namreč še mnogo širše od diskriminiranja žensk.
Ker je velik delež mlajših oblikovalcev iger takšnih, ki so se namenili kariero zgraditi na svojem hobiju, so pripravljeni na delovnem mestu pretrpeti marsikaj, kar bi v drugih panogah ljudi že pognalo na cesto – to velja za oba spola. Standardi glede delovnega časa so na primer v tej industriji hudo raztegljivi, posledica pa je zloglasni crunch: kršenje vseh omejitev, ko je treba igro do roka končati. Afere z zaposlenimi, ki so garali po sto ur na teden, so v igričarski industriji pravzaprav celo bolj razvpite od tistih o spolnem nadlegovanju. Zaradi relativne mladosti panoge je namreč sindikalno delovanje v večini sveta še v povojih. V pozitivnem smislu prednjačimo v Evropi, kjer so denimo malone vsi švedski razvijalci člani sindikata, pospešeno pa se združujejo tudi v Franciji in drugod. Povsem nasprotna slika je v Združenih državah, kjer se podjetja na vse kriplje trudijo preprečiti sindikalno delovanje. Bržkone je pomenljivo, da je Activision Blizzard za pomoč pri spoprijemanju z aktualno situacijo najel pravno družbo WilmerHale, znano po tem, da podjetjem pomaga onemogočati sindikalno združevanje.
