Papež Frančišek sprejel svoj portret slovenskega kiparja

LJUBLJANA – Prihodnji torek, 13. marca, bo minilo že natanko pet let, odkar je bil Jorge Mario Bergoglio izvoljen za papeža in si je nadel ime Frančišek. Je prvi papež iz Latinske Amerike in tudi prvi iz jezuitskega reda. Že takoj po izvolitvi so ga ljudje vzljubili predvsem zaradi njegove spontanosti, skromnosti in neposrednosti. S svojimi izjavami in dejanji je večkrat presenetil, tudi kiparja in profesorja na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Metoda Frlica.

Papežev portret

Da bo njegov portret papeža kdaj pristal v Vatikanu, si niti v sanjah ni predstavljal. Začelo se je že leta 2016, ko se je Frlic pripravljal na postavitev svoje instalacije v sklopu mednarodne umetniške razstave na temo migracij MIG 21 v Mariboru. Njegova prostorska postavitev je nosila naslov Multi Culti – Papež Frančišek prihaja v miru, govorila pa je o problematiki multikulturnosti.

»Ves čas nam govorijo, da se morajo kulture med seboj mešati, da ni nasprotij. Človek bi pričakoval, da se bodo začele mešati tudi vere in da se ljudje ne bodo pobijali zaradi tega, ker nekdo veruje v enega, drugi pa v drugega boga. Da to postanejo multikulturne vere in da se ljudje sprejemajo. Ampak to je utopija. Oblastniki potrebujejo orodje, s katerim lahko manipulirajo,« je jasen Frlic.


Za razstavo je začel ustvarjati papežev portret, pri čemer je potreboval le njegove oči. Na svetovnem spletu je poiskal njegove fotografije in opazil, da je zelo malo dobrih papeževih portretov. »Pa sem si rekel, zakaj ne bi ubil dveh muh na en mah in napravil takega portreta, kot je treba, in ga ponudil nadškofiji. Mogoče jih bo pa zanimal,« se spominja. Tako je najprej odlil kip za razstavo v Mariboru in pozneje tudi za tisto v Budimpešti na Art festivalu, nato pa jih je nameraval še nekaj in jih pobarvati ter ponuditi nadškofiji, ampak so ga medtem že prehiteli.

Pomembno je, da jé potico

Pred pol leta je namreč prijatelj na polici pri njem doma opazil še nedokončan papežev kip. »Bi rad, da pride do papeža?« je vprašal Frlica. »Ja, gotovo bo prišel prav do papeža, sem si mislil,« nam pripoveduje kipar, ki pa je vendarle odgovoril: »Pa dajmo!«

Že čez tri mesece je na svoje veliko presenečenje dobil datum avdience oziroma srečanja s papežem. Do njega je vmes prišel tudi argentinski Slovenec Andrej Kremžar, ki ima dobre stike z Vatikanom in si je kip tudi ogledal. Tako sta 22. novembra lani skupaj odšla na sprejem in papežu izročila portret.


»Zelo sem bil presenečen, da sem lahko prišel do njega. Z njim se želi srečati veliko ljudi. To je bilo res veliko presenečenje in tudi velika čast,« nam razloži Frlic. Prej sta šla tudi h kardinalu Francetu Rodetu, ki jima je rekel, da je to prvi portret, ki ga bo papež sprejel. Že ob izvolitvi so mu v stolnici v Buenos Airesu postavili kip, a je takoj zahteval, da ga odstranijo. Kot je povedal Frlic, je bil papež proti temu, da se ga upodablja. »Zdi se, da mu je bil portret tako všeč, da ga je sprejel,« meni Frlic. Nikoli ne bo pozabil papeževih besed, ko mu je Kremžar izročil kip in pismo in mu pojasnil, da Frlic ne govori špansko. »Odgovoril je, da to ni pomembno. Pomembno je, da jem potico. Potico si je res dobro zapomnil,« tiste trenutke še opiše sogovornik.

Prijatelji mu niso verjeli

Tik pred novim letom je Frlic iz Vatikana prejel prvo pohvalo, in sicer je prišla od papeževega tajnika. Pred dnevi pa je prispela še fotografija, na kateri je papež lastnoročno zapisal: »Blagoslavljam vas in molite zame.«

Kip, ki je odlit v umetno maso in pobarvan, je po sogovornikovih besedah v naravni velikosti, pri ustvarjanju pa se je zanašal zgolj na fotografije s spleta. Na večini je papež višje od fotografa, denimo v papamobilu, zato je njegov pogled običajno usmerjen navzdol. Kipar pravi, da je treba kip tudi zato postaviti nekoliko višje, da gleda proti opazovalcu. »Da je na poti med bogom in teboj,« še doda sogovornik.

Prijatelji mu sprva niso verjeli, da ga je v Vatikanu res sprejel papež Frančišek. Ko jim je pokazal fotografije, so mislili, da gre za fotomontažo, se spominja Frlic. Zaupa nam, da je bil versko vzgojen, v letih pa se je od vere oddaljil. »Tudi kot umetnik moram biti ateist, da lahko vzpostavim kritično distanco. Predvsem v zadnjem času, ko delam družbenokritične instalacije,« sklene Metod Frlic.