Pismo iz Bruslja
Ples v maskah na belgijskem parketu
Optimizma je spet manj, velikonočnega olajšanja ne bo, politični Bruselj pa ostaja mesto duhov.
Odpri galerijo
Burgerji kričečih barv gredo v Bruslju za med. FOTO: Peter Žerjavič/Delo
Takšne novice so v Belgiji postale vsakdanje. Veliki festival Rock Werchter, eden največjih v Evropi, ki bi med 1. in 4. julijem moral potekati pri Leuvnu, so vnovič odpovedali. Odpoved največjega festivala v državi, ki so ga prvič pripravili daljnega leta 1976 in lahko na dan sprejme do 88.000 obiskovalcev, je znamenje, da bodo Belgijci in vsi Evropejci na področju zabave med drugim pandemičnim poletjem prikrajšani še za marsikaj drugega. V dneh, ko se postelje na intenzivnih oddelkih bolnišnic spet hitreje polnijo in ko spet strmo narašča število okuženih, druge poti ni. Zato tistega nekaj optimizma, ki ga je bilo mogoče čutiti pred nekaj tedni, ni več.
V Belgiji so začeli v zadnjih dneh spet biti plat zvona, saj da je epidemija na začetku tedna z več kot 5000 okuženimi na dan podivjala. Razmišlja se o sprejetju novih ukrepov in podaljšanju velikonočnih šolskih počitnic. Država z 11,5 milijona prebivalcev je že tako med najbolj prizadetimi. Zlasti prvi val je zahteval visoko ceno, jeseni so uspešno našli ravnotežje, ki je omogočalo tako delovanje gospodarstva in šol kot zajezitev pandemije in manj njenih katastrofalnih posledic. Doslej so v kraljevini našteli že skoraj 23.000 mrtvih.
Maske so v Bruslju še vedno povsod obvezne, tudi v parkih. Čeprav so nekaj zajezitvenih ukrepov začeli blažiti, denimo z odprtjem frizerskih salonov in dovoljenim druženjem desetih ljudi na prostem, pri njihovem jedru vztrajajo. Med najbolj drastičnimi je popolna prepoved potovanj v tujino, ki niso bistvena (kot so službene poti, nujni obiski družine, selitev). Po vrnitvi v Belgijo sta zahtevana dva testa PCR, prvi in sedmi dan. Karantena se lahko konča, če je drugi test negativen. V evropski komisiji so sicer izražali kritike, češ da belgijski ukrep pri omejevanju ne bi smel biti splošen, temveč ciljan.
A pritisk »Bruslja na Bruselj« ni zalegel. Posledice strogih ukrepov so očitne. Na letališču v Charleroiju v Valoniji so imeli februarja za 96 odstotkov manj potnikov kot pred letom dni. Ker je po belgijskih analizah delovno mesto glavni vir okužb (40 odstotkov), delo od doma ostaja obveznost povsod, kjer je mogoče. Belgija je bila med državami EU, ki niso prekinile cepljenja s cepivom AstraZenece, saj za tak korak niso videli strokovnih razlogov. V politiki odpiranje barov in gostiln še ni na mizi, čeprav so zaprti že od oktobra. Znamenj, da bi se lahko odprli pred majem, ni.
Gostinci grozijo s tožbami proti državi, saj da je ukrep nesorazmeren, in pozivajo k odprtju vsaj teras. To že tako načrtujejo v obmorskih krajih med velikonočnimi počitnicami. Gostinci se težkim razmeram prilagajo vsak po svoje. V eni od restavracij na trgu Jourdan na robu bruseljske evropske četrti so se preusmerili v prodajo burgerjev s kruhom v različnih, tudi kričečih barvah. Rumeni se imenuje Pikachu, roza je Kitty, moder nosi ime po Smrkcih, črnega prodajajo kot Batmana, zelenega so razglasili za Hulka … Bojda gredo za med.
Tudi delovanje političnega Bruslja se prilagaja težkim razmeram. Institucije EU bolj ali manj samevajo. Evropski parlament je bil med plenarnim zasedanjem prejšnji teden bolj podoben hiši duhov kot hramu evropske demokracije, v katerem je bilo zmeraj veliko vrveža. Portugalsko predsedstvo svetu EU ne more organizirati večjih, odmevnejših dogodkov s fizično udeležbo ne doma ne v Bruslju. Tudi za slovensko predsedovanje v drugi polovici leta bosta potrebna dva scenarija, saj še zdaleč ni gotovo, da bo pričakovani hitrejši potek cepljenja do poletja že omogočil vračanje v smeri normale.
Maske v parkih in dvojno testiranje
V Belgiji so začeli v zadnjih dneh spet biti plat zvona, saj da je epidemija na začetku tedna z več kot 5000 okuženimi na dan podivjala. Razmišlja se o sprejetju novih ukrepov in podaljšanju velikonočnih šolskih počitnic. Država z 11,5 milijona prebivalcev je že tako med najbolj prizadetimi. Zlasti prvi val je zahteval visoko ceno, jeseni so uspešno našli ravnotežje, ki je omogočalo tako delovanje gospodarstva in šol kot zajezitev pandemije in manj njenih katastrofalnih posledic. Doslej so v kraljevini našteli že skoraj 23.000 mrtvih.
Maske so v Bruslju še vedno povsod obvezne, tudi v parkih. Čeprav so nekaj zajezitvenih ukrepov začeli blažiti, denimo z odprtjem frizerskih salonov in dovoljenim druženjem desetih ljudi na prostem, pri njihovem jedru vztrajajo. Med najbolj drastičnimi je popolna prepoved potovanj v tujino, ki niso bistvena (kot so službene poti, nujni obiski družine, selitev). Po vrnitvi v Belgijo sta zahtevana dva testa PCR, prvi in sedmi dan. Karantena se lahko konča, če je drugi test negativen. V evropski komisiji so sicer izražali kritike, češ da belgijski ukrep pri omejevanju ne bi smel biti splošen, temveč ciljan.
S kričečimi burgerji nad krizo
A pritisk »Bruslja na Bruselj« ni zalegel. Posledice strogih ukrepov so očitne. Na letališču v Charleroiju v Valoniji so imeli februarja za 96 odstotkov manj potnikov kot pred letom dni. Ker je po belgijskih analizah delovno mesto glavni vir okužb (40 odstotkov), delo od doma ostaja obveznost povsod, kjer je mogoče. Belgija je bila med državami EU, ki niso prekinile cepljenja s cepivom AstraZenece, saj za tak korak niso videli strokovnih razlogov. V politiki odpiranje barov in gostiln še ni na mizi, čeprav so zaprti že od oktobra. Znamenj, da bi se lahko odprli pred majem, ni.
Gostinci grozijo s tožbami proti državi, saj da je ukrep nesorazmeren, in pozivajo k odprtju vsaj teras. To že tako načrtujejo v obmorskih krajih med velikonočnimi počitnicami. Gostinci se težkim razmeram prilagajo vsak po svoje. V eni od restavracij na trgu Jourdan na robu bruseljske evropske četrti so se preusmerili v prodajo burgerjev s kruhom v različnih, tudi kričečih barvah. Rumeni se imenuje Pikachu, roza je Kitty, moder nosi ime po Smrkcih, črnega prodajajo kot Batmana, zelenega so razglasili za Hulka … Bojda gredo za med.
Gostinci grozijo s tožbami proti državi in pozivajo k odprtju vsaj teras. FOTO: Peter Žerjavič/Delo
Tudi delovanje političnega Bruslja se prilagaja težkim razmeram. Institucije EU bolj ali manj samevajo. Evropski parlament je bil med plenarnim zasedanjem prejšnji teden bolj podoben hiši duhov kot hramu evropske demokracije, v katerem je bilo zmeraj veliko vrveža. Portugalsko predsedstvo svetu EU ne more organizirati večjih, odmevnejših dogodkov s fizično udeležbo ne doma ne v Bruslju. Tudi za slovensko predsedovanje v drugi polovici leta bosta potrebna dva scenarija, saj še zdaleč ni gotovo, da bo pričakovani hitrejši potek cepljenja do poletja že omogočil vračanje v smeri normale.
