Po dopustu na Hrvaškem še teden dni dela od doma

Ljubljana – Ob tem, ko se epidemiološka slika na Hrvaškem slabša, delodajalce skrbi, kako ohraniti zdravje zaposlenih in nemotene proizvodne procese. V nekaterih podjetjih, na primer v Gorenju pa tudi drugod, so že imeli primere okužb med zaposlenimi, ki so zaradi tega morali v karanteno. Turistična potovanja in druženja po državi povečujejo možnosti za širjenje novega koronavirusa. Slišati je za primere, ko so delodajalci odredili enotedenski dopust zaposlenim, ki so bili na poroki. Zato smo nekatere družbe vprašali, kakšna pravila imajo za zaposlene, ki se vračajo v službo z dopusta v tujini.



V NLB so, kot pravijo, zaposlene prosili, naj med dopustom spremljajo kategorizacijo držav glede na status okužb, torej na kateri seznam – zeleni, oranžni ali rdeči – se država uvršča. Kot smo poročali, je Hrvaška na rumenem seznamu, BiH, Srbija, Črna gora in številne druge pa na rdečem. »Ob vrnitvi iz 'rdeče države' jim je skladno z ukrepi vlade odrejena 14-dnevna karantena. Ob vrnitvi iz 'rumene države' o tem obvestijo svojega vodjo in se posvetujejo, ali lahko morda prvi teden po vrniti delo organizirajo kako drugače – z zagotavljanjem večje distance ali pa od doma, če delovni proces to omogoča. Ob vrnitvi iz 'zelene države' posebni ukrepi niso potrebni,« pojasnjujejo v največji slovenski banki. »Pomemben napotek, ki ga morajo upoštevati naši zaposleni, je tudi, da ob stiku z nekom, ki je okužen ali pri njem obstaja možnost okužbe (če je torej bil testiran in še čaka na rezultate preiskave), ne hodijo na delovno mesto. Še naprej velja tudi napotek, da se zaposleni ob sumu okužbe najprej umaknejo od drugih ljudi in pokličejo svojega osebnega zdravnika, nato pa o situaciji obvestijo še svojega vodjo,« še pravijo v NLB in dodajajo, da zaposlenim svetujejo upoštevanje navodil in priporočil pristojnih ustanov ne glede na to, ali so v službi ali na dopustu.




V Elektru Ljubljana so napotke zaposlenim podali v skladu z navodili ministrstva in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). O odhodu v državo na rdečem seznamu naj obvestijo nadrejenega, po vrnitvi jim bo odrejena karantena, nadomestilo pa jim ne pripada. Delavec je ob odhodu v državo na rdečem seznamu upravičen do nadomestila polovice plače, če tja potuje zaradi smrti ožjih družinskih članov ali rojstva otroka. Zaposleni niso upravičeni do nadomestila niti, če potujejo v državo na rumenem ali zelenem seznamu, pa se ta medtem uvrsti na rdečega. A od napovedi uvrstitve države na rdeči seznam do učinkovanja tega ukrepa naj bi minilo od dva do tri dni, da bi zaposleni imeli dovolj časa za odhod iz te države. Če pa se zaposleni okuži ali pride v stik z okuženim v državi na zelenem ali rumenem seznamu, mu je odrejena obvezna karantena s pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov.

Tudi v gradbenem podjetju Pomgrad pravijo, da poslujejo v skladu z usmeritvami NIJZ in delovne zakonodaje, prav tako so preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja covida-19 povzeli po priporočilih NIJZ.



V Mercatorju zaposlene opozarjajo na sprotno spremljanje ukrepov, namenjenih preprečitvi širjenja okužbe s koronavirusom, in sprotno spremljanje objav na spletni strani NIJZ ter na odgovorno ravnanje do sebe in drugih. »Zaposlenim prek internih medijev redno posredujemo odgovore o aktualnih vprašanjih o koronavirusu s ciljem preprečiti morebitno širjenje okužbe ter zagotoviti nemoten delovni proces v podjetju in nemoteno vrnitev na delo po koriščenju dopusta,« pravijo v največjem trgovcu.
V Telekomu Slovenije veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju zaposlenih o preventivnih aktivnostih z namenom omejevanja širjenja koronavirusa; pri preživljanju prostega časa pa jih ne omejujejo. »Sodelavke in sodelavce v okviru preventivnih aktivnosti prosimo, naj pri načrtovanju dopusta redno preverjajo epidemiološko stanje v posameznih državah, saj si želimo, da si zaposleni na dopustu odpočijejo, predvsem pa, da se z njega vsi vrnejo zdravi ter da naj, kjerkoli ga preživljajo, ravnajo preventivno in skrbno.«

Preberite tudi: Cepivo na Luni

V Zavarovalnici Triglav se prilagajajo aktualnim ukrepom in priporočilom pristojnih institucij. Če zaposleni prejme odločbo o karanteni, jo dosledno spoštujejo. Če narava njegovega dela in zahteve delovnega procesa to omogočajo, za čas karantene zanj organizirajo delo na domu. Enako bi veljalo tudi, če se zaposleni vrne iz države na rdečem seznamu, jih o tem obvesti, hkrati pa nima ustrezne odločbe o odrejeni karanteni, pravijo v zavarovalnici. »Ne glede na prostočasne aktivnosti zaposlenih pa zaposlenim, ki ob vstopu na delovno mesto ne kažejo vidnih znakov bolezni (na primer povišane telesne temperature), niso potovali v države z 'rdečega seznama' in nimajo odločb o karanteni, dostopa do delovnega mesta ne omejujemo (tudi če dopustujejo v državah na 'rumenem seznamu' ali se v prostem času udeležijo druženj, kot so poroke),« še pravijo.


 

Delodajalec ne sme preprečiti obiska Hrvaške

Poročali smo, da delodajalec zaposlenemu ne sme preprečiti obiska Hrvaške in da samo karantena ne more biti vzrok za odpoved delovnega razmerja. Čeprav delavec svobodno razpolaga s svojim prostim časom, bi se njegovo ravnanje v prostem času lahko upoštevalo pri presoji prisotnosti višje sile, če zaradi svojega vedenja ne bi bil zmožen priti na delo. Vzemimo, da gre delavec v tujo državo, za katero je ob vrnitvi že določena karantena. »Če delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni prisotna višja sila, se mora z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca,« pojasnjujejo na ministrstvu za delo.