Spolno nadlegovanje
Po razkritju igralke se vrstijo izrazi podpore
Stanovski kolegi igralki, ki jo je v času študija nadlegoval profesor igre, izražajo podporo. Vrstijo se pozivi k ukrepom.
Odpri galerijo
Mia Skrbinac v telenoveli Ena žlahtna štorija. FOTO: Planet TV Press Release
Po razkritju igralke Mie Skrbinac, da jo je v času študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) dve leti spolno nadlegoval profesor igre, se vrstijo izrazi podpore.
Na družbenih omrežjih številni stanovski kolegi Skrbinčevi izražajo podporo z objavami gesla #nisisama ali #jaztudi. Med igralci, ki so na družbenih omrežjih že izrazili podporo, so Jurij Drevenšek, Maša Grošelj, Lara Jankovič, Nejc Jezernik, Jure Kopušar, Nina Rakovec, Nika Rozman, Nik Škrlec, Tina Vrbnjak, Domen Valič in drugi.
Daljši zapis je na facebooku objavil igralec in nekdanji poslanec Saša Tabaković. »Nujno je potrebno za začetek poudariti, da pri javnem opredeljevanju do primerov zlorab ne gre za puritanizacijo odnosov niti za lov na čarovnice, ampak za razčiščevanje mizoginije in šovinizma, ki ju je naša družba polna. Visokošolski prostor ni pri tem nobena izjema,« je zapisal.
Tabaković poudarja, da vso odgovornost za spolno nadlegovanje nosi profesor, ki bi moral paziti na meje v odnosu do študentov. »Kadarkoli to mejo prestopi, je zavržno zlorabil svoj položaj, saj v takšnem odnosu nikoli ne moremo govoriti o enakovrednih pozicijah,« meni igralec.
Poudarja, da Mia Skrbinac ni edini primer spolnega nadlegovanja na AGRFT. »Poleg profesorja, na katerega je prispevek, kljub neimenovanju, pokazal prst, naj bi sumi leteli na še (vsaj) enega. Čakamo torej akademski svet, da potegne zavoro in pride zlorabam dejansko do dna.«
Tabaković je poudaril še, da »posameznik, ki je utemeljeno osumljen posega v spolno nedotakljivost, ne more in ne sme najti zatočišča v liberalnem naročju gledališča ali filma, kjer bo ustvarjal in služil denar, kot da se nič ni zgodilo, ter čakal, da nevihta čim prej mine.« Dodaja še, da je »netoleranca do spolnega nasilja le mrtva beseda na ustih«, dokler »bomo pustili, da se predatorji študentkam še naprej smejejo v brk«.
Glasbenica in režiserka Katarina Rešek, znana tudi kot Kukla Keserović, pa je pozdravila »konec tišine«. »Mia jo je pretrgala in naredila korak, ki je bil še kako potreben na naši sceni in v naši družbi,« je zapisala Reškova. »Dovolj je zlorab, zlorab moči, psihičnega, fizičnega in emocionalnega nasilja pod krinko akademske vzvišenosti,« je dodala.
Tudi AGRFT je posegel po družbenih omrežjih in na instagramu zapisal: »Akademija ima ničelno toleranco do kakršnega koli nasilja in zlorab. Mia, čestitke za pogum, nisi sama!« Dekan Akademije Tomaž Gubenšek je sicer napovedal, da bo »reakcija ostra«.
Geslo #nisisama so na družbenih omrežjih uporabili že v Srbiji, kjer je izpoved igralke Milene Radulović, da jo je spolno zlorabil profesor igre Miroslav Aleksić, sprožila burne odzive in val podobnih izpovedi in izrazov podpore, ki je dosegel tudi BiH in Hrvaško.
Popoldan so se odzvali tudi iz Društva slovenskih režiserjev. Zapisali so, da so »globoko pretreseni in ostro obsojamo vsakršno spolno nadlegovanje in zlorabo in hkrati opozarjamo na nedopustno lahkotnost, s katero se ju skoraj praviloma obravnava. Žrtve so nemalokrat vpete v dolgotrajnejše in podrejene odnose z napadalci in so od njih profesionalno ali eksistenčno odvisne.« Poudarili so, da je pomemebno, da okolica, ki pogosto nekaj sluti, nastopi kot opora za žrtve in da se morajo te zavedati, da niso same. Pozvali so k temeljiti preiskavi in sankcioniranju nasilja. Prav tako podpirajo predlog zakona, ki bo redefiniral kaznivo dejanje posilstva po modelu “samo ja pomeni ja”, saj bi bile tako žrtve bolj zaščitene. Kot so zapisali v izjavi za javnost, se pridružujejo zbiranju 5.000 podpisov, potrebnih za vložitev in obravnavo zakona v Državnem zboru Republike Slovenije.
Na družbenih omrežjih številni stanovski kolegi Skrbinčevi izražajo podporo z objavami gesla #nisisama ali #jaztudi. Med igralci, ki so na družbenih omrežjih že izrazili podporo, so Jurij Drevenšek, Maša Grošelj, Lara Jankovič, Nejc Jezernik, Jure Kopušar, Nina Rakovec, Nika Rozman, Nik Škrlec, Tina Vrbnjak, Domen Valič in drugi.
Daljši zapis je na facebooku objavil igralec in nekdanji poslanec Saša Tabaković. »Nujno je potrebno za začetek poudariti, da pri javnem opredeljevanju do primerov zlorab ne gre za puritanizacijo odnosov niti za lov na čarovnice, ampak za razčiščevanje mizoginije in šovinizma, ki ju je naša družba polna. Visokošolski prostor ni pri tem nobena izjema,« je zapisal.
Tabaković poudarja, da vso odgovornost za spolno nadlegovanje nosi profesor, ki bi moral paziti na meje v odnosu do študentov. »Kadarkoli to mejo prestopi, je zavržno zlorabil svoj položaj, saj v takšnem odnosu nikoli ne moremo govoriti o enakovrednih pozicijah,« meni igralec.
Na AGRFT vsaj še en podoben primer
Poudarja, da Mia Skrbinac ni edini primer spolnega nadlegovanja na AGRFT. »Poleg profesorja, na katerega je prispevek, kljub neimenovanju, pokazal prst, naj bi sumi leteli na še (vsaj) enega. Čakamo torej akademski svet, da potegne zavoro in pride zlorabam dejansko do dna.«
Tabaković je poudaril še, da »posameznik, ki je utemeljeno osumljen posega v spolno nedotakljivost, ne more in ne sme najti zatočišča v liberalnem naročju gledališča ali filma, kjer bo ustvarjal in služil denar, kot da se nič ni zgodilo, ter čakal, da nevihta čim prej mine.« Dodaja še, da je »netoleranca do spolnega nasilja le mrtva beseda na ustih«, dokler »bomo pustili, da se predatorji študentkam še naprej smejejo v brk«.
Glasbenica in režiserka Katarina Rešek, znana tudi kot Kukla Keserović, pa je pozdravila »konec tišine«. »Mia jo je pretrgala in naredila korak, ki je bil še kako potreben na naši sceni in v naši družbi,« je zapisala Reškova. »Dovolj je zlorab, zlorab moči, psihičnega, fizičnega in emocionalnega nasilja pod krinko akademske vzvišenosti,« je dodala.
Tudi AGRFT je posegel po družbenih omrežjih in na instagramu zapisal: »Akademija ima ničelno toleranco do kakršnega koli nasilja in zlorab. Mia, čestitke za pogum, nisi sama!« Dekan Akademije Tomaž Gubenšek je sicer napovedal, da bo »reakcija ostra«.
Geslo #nisisama so na družbenih omrežjih uporabili že v Srbiji, kjer je izpoved igralke Milene Radulović, da jo je spolno zlorabil profesor igre Miroslav Aleksić, sprožila burne odzive in val podobnih izpovedi in izrazov podpore, ki je dosegel tudi BiH in Hrvaško.
Popoldan so se odzvali tudi iz Društva slovenskih režiserjev. Zapisali so, da so »globoko pretreseni in ostro obsojamo vsakršno spolno nadlegovanje in zlorabo in hkrati opozarjamo na nedopustno lahkotnost, s katero se ju skoraj praviloma obravnava. Žrtve so nemalokrat vpete v dolgotrajnejše in podrejene odnose z napadalci in so od njih profesionalno ali eksistenčno odvisne.« Poudarili so, da je pomemebno, da okolica, ki pogosto nekaj sluti, nastopi kot opora za žrtve in da se morajo te zavedati, da niso same. Pozvali so k temeljiti preiskavi in sankcioniranju nasilja. Prav tako podpirajo predlog zakona, ki bo redefiniral kaznivo dejanje posilstva po modelu “samo ja pomeni ja”, saj bi bile tako žrtve bolj zaščitene. Kot so zapisali v izjavi za javnost, se pridružujejo zbiranju 5.000 podpisov, potrebnih za vložitev in obravnavo zakona v Državnem zboru Republike Slovenije.
