Po številnih državah potekajo protesti proti vojni
Rusko vojaško posredovanje v Ukrajini je sprožilo val protestov zlasti po Evropskih državah in državah članicah Nata. Proti Rusiji so protestirali, večinoma pred ruskimi veleposlaništvi, od Izraela in Turčije do Združenega kraljestva in Nemčije. Peščica se jih je zbrala tudi pred ukrajinskim veleposlaništvom v Ljubljani.
Ponekod je protestirala večinoma ukrajinska diaspora, a v številnih državah so se jim pridružili nasprotniki vojne ali ruske zunanje politike. Protesti so bili številni zlasti v evropskih državah nekdanjega vzhodnega bloka kot sta Češka in Poljska.
V Rusiji in Srbiji aretacije
Ruske oblasti so danes po napadu na Ukrajino nasprotnike vojne v Rusiji opozorile, naj se ne zbirajo na protivojnih protestih. Preiskovalni odbor, vladni organ, ki preiskuje večja kazniva dejanja, je Ruse posvaril pred pravnimi posledicami ob udeležbi na nedovoljenih protestih, ki so povezani z »napetimi zunanjepolitičnimi razmerami«.
Preiskovalni odbor se je po lastnih navedbah odzval na pozive na družbenih omrežjih k protestom proti odločitvi ruskega predsednika Vladimirja Putina za napad na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Zavedati se je treba negativnih pravnih posledic teh dejanj v obliki kazenskega pregona in kazenske odgovornosti,« so zapisali v sporočilu.
Rusko notranje ministrstvo je sporočilo, da bodo sprejeli vse potrebne ukrepe za zagotovitev javnega reda. V Rusiji veljajo strogi zakoni o protestih, tako da se demonstracije pogosto končajo z množičnimi aretacijami.
Kljub temu se je v Moskvi in Sankt Peterburgu nabralo več sto, po nekaterih ocenah celo več tisoč, protestnikov proti vojni. Sledile so množične aretacije. Aktivisti poročajo, da je bilo v državi pridržanih skoraj 1700 protestnikov, poroča AFP.
Podobno se je zgodilo v Srbiji, kjer se je zbralo nekaj protestnikov, vendar naj bi jih policija večino aretirala, je zapisala antimilitaristična aktivistična skupina Žene u crnom.
