Pogačar bo poskušal osvojiti Rogličev klanec
Slovenska zvezdnika se bosta srečala na treh jesenskih italijanskih klasikah, najprej na današnji dirki po Emiliji.
Odpri galerijo
Primož Roglič je na vzponu na San Luco nad Bologno slavil zmago tako na Giru kot na dirki po Emiliji. FOTO: Leon Vidic
Slovenske kolesarske navijače, ki so se letos za glavno jed veselili zmag na Touru, Vuelti, Liege–Bastogne–Liege, olimpijskih igrah in številnih drugih dirkah, čaka še jesenski posladek. Na sceno se danes v klubskih dresih vračata Tadej Pogačar (UAE) in Primož Roglič (Jumbo Visma), na vrh pa merita na istih preizkušnjah.
Slovenska zvezdnika sta se nazadnje na štart iste dirke kot tekmeca postavila na letošnjem Touru, kjer zaradi Rogličevega padca v 3. etapi ni bilo videti veliko njunih dvobojev. Ti so letos že zaznamovali dirko po Baskiji in Liege–Bastogne–Liege – enotedensko baskovsko preizkušnjo je dobil Roglič, najstarejšo klasiko na svetu pa Pogačar, ki je v šprintu ugnal zdaj že dvakratnega svetovnega prvaka Juliana Alaphilippa.
Vse tri letos čaka še ena prestižna bitka, dirka po Lombardiji, spomenik, s katerim se bo čez teden dni končala sezona v svetovni seriji. Vendar bo tudi odštevanje do dirke odpadajočega listja napeto za slovenske kibice. Danes bo na sporedu dirka po Emiliji, ki jo dobro pozna Roglič. Predvsem njen cilj, saj je bil vzpon na San Luco nad Bologno dvakrat prelomnica v njegovi karieri. Tu je maja 2019 dobil uvodno vožnjo na čas Gira in kot prvi Slovenec oblekel rožnato majico, jeseni istega leta pa je bil najboljši še na dirki po Emiliji, kar je bila njegova prva zmaga na enodnevni cestni dirki v karieri.
»Ta vzpon je kot narejen zame. Ob cesti je bilo ogromno gledalcev, zato sem se spomnil na Giro. Zmagal sem tedaj, zmagal sem tudi zdaj, zato mi je na San Luci gotovo všeč,« je Roglič tedaj povedal na vrhu le 2,1 km dolgega, vendar izjemno strmega vzpona s povprečnim naklonom 9,71 odstotka in najbolj strmim delom z nakloni do 18 odstotkov.
Na Giru se je nanj povzpel le enkrat, na 195,3 km dolgi dirki po Emiliji morajo kolesarji petkrat opraviti z njim. Na vso moč gre praviloma le zadnjič in Kisovčan, ki bo konec meseca dopolnil 32 let, je pred dvema letoma to nalogo opravil najbolje doslej. Na poti do zmage je dosegel rekord ciljnega vzpona, s časom 5:38 je za štiri sekunde izboljšal dosežek Vincenza Nibalija iz leta 2017.
Lanski zmagovalec Aleksander Vlasov (Astana) ni bil tako eksploziven, za zadnji klanec je potreboval 5:54. Tokrat pa bo imel Rogličev rekordni čas resnejšega izzivalca, dvakratnega zmagovalca Toura Pogačarja, ki pa se podaja v neznano.
»Prvič v karieri bom v tem obdobju sezone dirkal v Italiji. Jesenske klasike sem si vedno ogledal z zanimanjem, zato se veselim, da se jih bom tokrat tudi udeležil. Za menoj je malodane popolna sezona, vse, kar bom še dosegel, bo le še bonus k izjemnemu letu 2021. Bilo pa bi super za našo ekipo, da ta intenziven teden končamo z lepim rezultatom,« je 23-letni kolesar s Klanca pri Komendi povedal pred sklepnimi dirkami leta.
Podobno bržčas razmišlja Roglič, ne enemu ne drugemu ni treba več ničesar dokazovati, saj je za njima tekmovalno leto, posejano s presežki. A oba slovenska šampiona odprtih rok sprejemata nove izzive, ki se jih venomer lotita resno. V Italijo nista odšla le za to, da bi si nadela štartni številki. Zato pričakujte, da se bo iskrilo. Že danes, sredi tedna še na dirki Milano–Torino s podobno strmim ciljnim vzponom na Supergo, za češnjo na torti pa še na dirki po Lombardiji, kjer se bo morda eden od Slovencev veselil svoje druge spomeniške zmage v karieri.
Slovenska zvezdnika sta se nazadnje na štart iste dirke kot tekmeca postavila na letošnjem Touru, kjer zaradi Rogličevega padca v 3. etapi ni bilo videti veliko njunih dvobojev. Ti so letos že zaznamovali dirko po Baskiji in Liege–Bastogne–Liege – enotedensko baskovsko preizkušnjo je dobil Roglič, najstarejšo klasiko na svetu pa Pogačar, ki je v šprintu ugnal zdaj že dvakratnega svetovnega prvaka Juliana Alaphilippa.
Vse tri letos čaka še ena prestižna bitka, dirka po Lombardiji, spomenik, s katerim se bo čez teden dni končala sezona v svetovni seriji. Vendar bo tudi odštevanje do dirke odpadajočega listja napeto za slovenske kibice. Danes bo na sporedu dirka po Emiliji, ki jo dobro pozna Roglič. Predvsem njen cilj, saj je bil vzpon na San Luco nad Bologno dvakrat prelomnica v njegovi karieri. Tu je maja 2019 dobil uvodno vožnjo na čas Gira in kot prvi Slovenec oblekel rožnato majico, jeseni istega leta pa je bil najboljši še na dirki po Emiliji, kar je bila njegova prva zmaga na enodnevni cestni dirki v karieri.
»Ta vzpon je kot narejen zame. Ob cesti je bilo ogromno gledalcev, zato sem se spomnil na Giro. Zmagal sem tedaj, zmagal sem tudi zdaj, zato mi je na San Luci gotovo všeč,« je Roglič tedaj povedal na vrhu le 2,1 km dolgega, vendar izjemno strmega vzpona s povprečnim naklonom 9,71 odstotka in najbolj strmim delom z nakloni do 18 odstotkov.
Bonus k popolni sezoni
Na Giru se je nanj povzpel le enkrat, na 195,3 km dolgi dirki po Emiliji morajo kolesarji petkrat opraviti z njim. Na vso moč gre praviloma le zadnjič in Kisovčan, ki bo konec meseca dopolnil 32 let, je pred dvema letoma to nalogo opravil najbolje doslej. Na poti do zmage je dosegel rekord ciljnega vzpona, s časom 5:38 je za štiri sekunde izboljšal dosežek Vincenza Nibalija iz leta 2017.
Lanski zmagovalec Aleksander Vlasov (Astana) ni bil tako eksploziven, za zadnji klanec je potreboval 5:54. Tokrat pa bo imel Rogličev rekordni čas resnejšega izzivalca, dvakratnega zmagovalca Toura Pogačarja, ki pa se podaja v neznano.
»Prvič v karieri bom v tem obdobju sezone dirkal v Italiji. Jesenske klasike sem si vedno ogledal z zanimanjem, zato se veselim, da se jih bom tokrat tudi udeležil. Za menoj je malodane popolna sezona, vse, kar bom še dosegel, bo le še bonus k izjemnemu letu 2021. Bilo pa bi super za našo ekipo, da ta intenziven teden končamo z lepim rezultatom,« je 23-letni kolesar s Klanca pri Komendi povedal pred sklepnimi dirkami leta.
Slovenska zvezdnika sta se nazadnje na štart iste dirke kot tekmeca postavila na letošnjem Touru, kjer zaradi Rogličevega padca v 3. etapi ni bilo videti veliko njunih dvobojev. FOTO: Michael Steele/AFP
Podobno bržčas razmišlja Roglič, ne enemu ne drugemu ni treba več ničesar dokazovati, saj je za njima tekmovalno leto, posejano s presežki. A oba slovenska šampiona odprtih rok sprejemata nove izzive, ki se jih venomer lotita resno. V Italijo nista odšla le za to, da bi si nadela štartni številki. Zato pričakujte, da se bo iskrilo. Že danes, sredi tedna še na dirki Milano–Torino s podobno strmim ciljnim vzponom na Supergo, za češnjo na torti pa še na dirki po Lombardiji, kjer se bo morda eden od Slovencev veselil svoje druge spomeniške zmage v karieri.
