Pogačar kot Merckx in Mohamed Ali, Jumbo Visma kot hitri vlak
Kolesarski svet je še vedno pod vtisom spektakularne sobotne dirke Strade Bianche in epske zmage Tadeja Pogačarja, ki je na toskanskem makadamu potrdil svojo veličino. Pred njim se klanjajo poznavalci vrtenja pedal po vsem svetu, tudi največji kolesar vseh časov Eddy Merckx.
Strade Bianche niso tako prestižne kot Tour de France ali peterica spomenikov, največjih enodnevnih preizkušenj z najdaljšo tradicijo, med katerimi je Pogačar lani že osvojil Liege–Bastogne–Liege in dirko po Lombardiji, vendar so si v 16-letni zgodovini priborile izjemen status. Ta 184 km dolga preizkušnja s 63 km makadama, razdeljenega v 11 odsekov, je zaradi zahtevnosti in spektakularnosti postala neuradni šesti spomenik.
Ni čudno, da si je te lovorike želel tudi Pogačar, ki si jo je prikolesaril v sebi lastnem slogu. Na vso moč je na pedala pritisnil že 50 km pred ciljem, sape je zmanjkalo tudi dvakratnemu svetovnemu prvaku Julianu Alaphilippu (Quick Step) in slovenski kapetan ekipe UAE se je sam odpeljal proti cilju na znameniti Piazzi del Campo v Sieni.
Morda zveni enostavno, vendar je vse prej kot to, v takšno zmago niso vtkane le izjemno močne noge, temveč tudi brezmejna drznost in spretnost na kolesu ter šampionska taktična preudarnost. Eno se je tekmecem odpeljati, drugo ostati v ospredju do cilja v vrhunski konkurenci ter tako zahtevnih razmerah. Pogačar je za svojo četrto letošnjo in 34. zmago v karieri premagal tekmece, traso, mraz in ledeni veter. Ta je ves dan bičal karavano in prispeval k množičnemu padcu 100 km pred ciljem, ki ga je Pogi preživel brez večjih posledic, odstopiti pa je moral Matej Mohorič (Bahrain Victorious).
Šampioni povečujejo veljavo
Kanibal 2.0 so v Gazzetti dello Sport naslovili članek o Pogačarjevem podvigu, v nadaljevanju pa zapisali, da je tekmece nokavtiral, kot je to nekoč znal največji med boksarji Mohamed Ali. Kanibal 1.0 je kajpak Merckx, ki je za italijanski športni časnik komentiral dosežek svojega slovenskega naslednika.
»Počasi mi že zmanjkuje besed, da bi opisal, kaj počne ta mladenič. Spektakularno sem že rekel, izjemno tudi, Pogačar je Campionissimo,« je Merckx izrekel besedo, ki je v Italiji namenjena samo največjim šampionom v zgodovini. »Glede na to, da je star komaj 23 let, je neverjetno, kaj mu uspeva. Trend je, da kolesarji zmagujejo mlajši, kot so nekoč, vendar so njegovi dosežki edinstveni,« je nadaljeval Merckx, ki ne izključuje, da bo Pogačar prevlado s tritedenskih dirk prenesel tudi na največje enodnevne.
Belgijec je prepričan, da letos lahko zmaga tudi na Milano–Sanremo, ki je tradicionalno domena šprinterjev, in na dirki po Flandriji, čeprav bo na njej nastopil prvič. »Govorimo o enem od največjih kolesarjev. Takšni ne poznajo mej in jih ne moremo primerjati z običajnimi tekmovalci. Brez izkušenj bo v Flandriji težko zmagati, a ko bo na štartu, bo želel zmagati,« je o Pogačarjevi zmagoviti miselnosti dejal Merckx, ki se ne boji, da bi prevlada enega kolesarja škodila privlačnosti tega športa: »Ravno nasprotno, izjemni šampioni so blagoslov za vsak šport. Javnost jim ploska in komaj čaka, kaj bodo pripravili naslednjič. S Pogačarjem bo kolesarstvo kvečjemu postalo večje.«
Podvig Jumba Visme v Franciji
In kaj bo Pogačar pripravil naslednjič? Že jutri ga čaka uvodna 13,9 km dolga vožnja na kronometer na enotedenski dirki Tirreno–Adriatico, na kateri bo branil lansko zmago. Istočasno bo Primož Roglič lovil zmago na dirki Pariz–Nica, ki se je zanj in njegovo ekipo Jumbo Visma začela sanjsko. Slovenski as je skupaj z Woutom van Aertom in Christophom Laportom v zaključku 1. etape, na kateri je bilo pričakovati šprinterski razplet, pritisnil na vso moč. Ta trojica je odpeljala svojevrstno ekipno vožnjo na čas, v kateri je pridobila 22 sekund pred glavnino.
Van Aert in Roglič sta gentlemensko etapno zmago prepustila pomočniku Laportu, tokrat drugouvrščeni Rogla pa kajpak ostaja prvi favorit za končno zmago.
