Pogačar nared za veliki pirenejski obračun
V 14. etapi Toura se je etapne zmage veselil ubežnik Bauke Mollema, Guillaume Martin pa se je povzpel na 2. mesto skupne razvrstitve.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar (v rumenem) je dan preživel v varnem zavetrju svoje ekipe. FOTO: Philippe Lopez/AFP
Matej Mohorič (Bahrain Victorious) je imel velike načrte za razgibano 14. etapo Toura, a se mu računica ni izšla. Čeprav je vložil veliko energije v to, da bi zadel pravo kombinacijo, ga ni bilo med ubežniki, ki so se med seboj udarili za etapno zmago. Največ sta iz tega potegnila junak dneva Bauke Mollema (Trek Segafredo) in Guillaume Martin (Cofidis), ki se je v skupni razvrstitvi povzpel z 9. na 2. mesto. Tadej Pogačar (UAE) je brez težav branil rumeno majico, pravi ognjemet pa ga čaka v prihodnjih dneh.
»Nisem še videl, da bi tako dolgo trajalo, da bi pobeg šel. Dve uri in pol smo napadali, da bi zbežali. Ko se je v klanec odpeljala skupina, smo bili vsi tisti, ki smo si prej prizadevali za pobeg, že brez moči. Na tisti klanec nas večina ni mogla niti več držati skupine, kaj šele, da bi bili v ospredju. Tako so se odpeljali specialisti za klance, takšni, ki sprva morda sploh niso imeli namena bežati. Tudi naš Wout Poels je nameraval hraniti moči za naslednje dni, a se je znašel med ubežniki. Takšno je pač kolesarstvo, gledam naprej proti drugim etapam,« je za TV Slovenija dejal Mohorič, zmagovalec 7. etape, ki je tokrat ničkolikokrat skočil s še nekaj slovitimi imeni, med katerimi sta bila tudi Julian Alaphilippe (Deceuninck Quick Step) in Wout van Aert (Jumbo Visma).
A nobena od ekip ni želela popustiti, 85 km ni bilo prave ubežne skupine, ki se je izoblikovala šele na vzponu 2. kategorije na Col de Montségur. Iz ubežne deseterice pa se je nato 41 km pred ciljem v Quillanu odlepil Mollema. »Izjemno je spet zmagati na Touru. Bil pa je tudi izjemno zahteven dan, skoraj 90 kilometrov smo potrebovali, da se je odcepila ubežna skupina. Bila je lepa, veliko je bilo močnih fantov, vendar nismo najbolje sodelovali med seboj, nekaj kolesarjev ni želelo prevzeti svojega deleža pri narekovanju tempa na čelu. Na koncu sem poskusil sam in se mi je izšlo. Zadnje dni sem se dobro počutil, bil sem samozavesten in čutil, da lahko poskusim tudi sam. Ko sem čez zadnji klanec prišel s skoraj minuto prednosti, sem vedel, da mu bo uspelo,« je Nizozemec povedal po svojem drugem slavju na Touru. Najboljši je bil že v 15. etapi leta 2017.
Ubežna skupina je bila za favorite za vrh v skupnem seštevku zanimiva zaradi Martina, ki je na štartu za Pogačarjem zaostajal 9:29. Vodstvo Slovenca, ki je v cilj prikolesaril 6:53 za zmagovalcem in dobrih pet minut za Martinom, nikoli ni bilo ogroženo. Je pa Francoz postal prvi Pogačarjev zasledovalec z zaostankom 4:04.
»Zaradi Martinovega pobega nas ni posebej skrbelo. Nismo pa mu želeli pustiti prevelike prednosti, ker je močan kolesar. 4:04 je še vedno lepa prednost. Njegova pozicija v skupnem seštevku bi nam lahko še prav prišla v naslednjih dneh. Sicer pa je bil to za nas izjemen dan na kolesu, zelo dobro sem se počutil, užival sem v vsakem trenutku, tudi ekipa je delovala zelo dobro. Vseh osem kolesarjev je bilo močnih, tudi Rafal Majka je bil impresiven po včerajšnjem padcu,« je bil šampion s Klanca pri Komendi več kot zadovoljen z opravljenim na vznožju Pirenejev.
Jutri pa bo šlo še močno navkreber. V 15. etapi bo morala karavana premagati štiri kategorizirane vzpone, trije bodo 1. kategorije, vštevši Port d'Envalira, z 2408 metri najvišjo točko 108. dirke po Franciji. Na 191 km dolgi preizkušnji bo sledil še vzpon na Beixalis in ciljni spust v Andoro. »Proučil sem traso, je zelo zahtevna z veliko višinskimi metri. Imamo visoke ambicije za to etapo, smo samozavestni, bomo videli, kako bo,« kot kaže, pred kaer petimi dnevi v Pirenejih (štiri etape in dan počitka) od moči še poka Pogačar, ki je na vprašanje, ali bo le branil zajetno prednost, odgovoril: »Prva misel je obramba rumene majice, a če se prikaže priložnost, jo zgrabiš.«
»Nisem še videl, da bi tako dolgo trajalo, da bi pobeg šel. Dve uri in pol smo napadali, da bi zbežali. Ko se je v klanec odpeljala skupina, smo bili vsi tisti, ki smo si prej prizadevali za pobeg, že brez moči. Na tisti klanec nas večina ni mogla niti več držati skupine, kaj šele, da bi bili v ospredju. Tako so se odpeljali specialisti za klance, takšni, ki sprva morda sploh niso imeli namena bežati. Tudi naš Wout Poels je nameraval hraniti moči za naslednje dni, a se je znašel med ubežniki. Takšno je pač kolesarstvo, gledam naprej proti drugim etapam,« je za TV Slovenija dejal Mohorič, zmagovalec 7. etape, ki je tokrat ničkolikokrat skočil s še nekaj slovitimi imeni, med katerimi sta bila tudi Julian Alaphilippe (Deceuninck Quick Step) in Wout van Aert (Jumbo Visma).
A nobena od ekip ni želela popustiti, 85 km ni bilo prave ubežne skupine, ki se je izoblikovala šele na vzponu 2. kategorije na Col de Montségur. Iz ubežne deseterice pa se je nato 41 km pred ciljem v Quillanu odlepil Mollema. »Izjemno je spet zmagati na Touru. Bil pa je tudi izjemno zahteven dan, skoraj 90 kilometrov smo potrebovali, da se je odcepila ubežna skupina. Bila je lepa, veliko je bilo močnih fantov, vendar nismo najbolje sodelovali med seboj, nekaj kolesarjev ni želelo prevzeti svojega deleža pri narekovanju tempa na čelu. Na koncu sem poskusil sam in se mi je izšlo. Zadnje dni sem se dobro počutil, bil sem samozavesten in čutil, da lahko poskusim tudi sam. Ko sem čez zadnji klanec prišel s skoraj minuto prednosti, sem vedel, da mu bo uspelo,« je Nizozemec povedal po svojem drugem slavju na Touru. Najboljši je bil že v 15. etapi leta 2017.
Izjemen dan za ekipo UAE
Ubežna skupina je bila za favorite za vrh v skupnem seštevku zanimiva zaradi Martina, ki je na štartu za Pogačarjem zaostajal 9:29. Vodstvo Slovenca, ki je v cilj prikolesaril 6:53 za zmagovalcem in dobrih pet minut za Martinom, nikoli ni bilo ogroženo. Je pa Francoz postal prvi Pogačarjev zasledovalec z zaostankom 4:04.
»Zaradi Martinovega pobega nas ni posebej skrbelo. Nismo pa mu želeli pustiti prevelike prednosti, ker je močan kolesar. 4:04 je še vedno lepa prednost. Njegova pozicija v skupnem seštevku bi nam lahko še prav prišla v naslednjih dneh. Sicer pa je bil to za nas izjemen dan na kolesu, zelo dobro sem se počutil, užival sem v vsakem trenutku, tudi ekipa je delovala zelo dobro. Vseh osem kolesarjev je bilo močnih, tudi Rafal Majka je bil impresiven po včerajšnjem padcu,« je bil šampion s Klanca pri Komendi več kot zadovoljen z opravljenim na vznožju Pirenejev.
Bauke Mollema je slavil svojo drugo etapno zmago na Touru. FOTO: Anne-Christine Poujoulat/AFP
Jutri pa bo šlo še močno navkreber. V 15. etapi bo morala karavana premagati štiri kategorizirane vzpone, trije bodo 1. kategorije, vštevši Port d'Envalira, z 2408 metri najvišjo točko 108. dirke po Franciji. Na 191 km dolgi preizkušnji bo sledil še vzpon na Beixalis in ciljni spust v Andoro. »Proučil sem traso, je zelo zahtevna z veliko višinskimi metri. Imamo visoke ambicije za to etapo, smo samozavestni, bomo videli, kako bo,« kot kaže, pred kaer petimi dnevi v Pirenejih (štiri etape in dan počitka) od moči še poka Pogačar, ki je na vprašanje, ali bo le branil zajetno prednost, odgovoril: »Prva misel je obramba rumene majice, a če se prikaže priložnost, jo zgrabiš.«
